Učitelji: Po 35 letih potrebujemo reformo izobraževanja – izberimo maslo, ne orožja

Odkar je 5. oktobra 1966 UNESCO sprejel Priporočila o položaju učiteljev, na ta datum obeležujemo svetovni dan učiteljev.

Slovenija se že nekaj let spopada s pomanjkanjem kadra v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Svetovni dan učiteljev ni praznovanje, temveč opomin državam, da brez vlaganj v izobraževanje ni mogoče graditi pravičnejše družbe, menijo člani Sviza.

V sindikatu ob tem poudarjajo, da je Slovenija na prelomni točki, ko bo morala izbrati pot za prihodnost. Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza, na tiskovni konferenci pred svetovnim dnevom učiteljev, v luči aktualnih družbenopolitičnih razmer opozarja, da smo na razpotju in da imamo zgolj dve izbiri – maslo ali orožje. Napoveduje, da bodo v času volilne kampanje spremljali, katere politične opcije se bodo zavzele za orožje in katere za maslo.

"Že zadnjih 15 let po podatkih OECD opažamo, da se deleži (finančnih sredstev) za izobraževanje v številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji, zmanjšujejo. Počasi, a vztrajno zmanjšujemo vlaganja v vzgojo in izobraževanje," pravi Štrukelj.

On meni, da lahko histerija oboroževanja resno škoduje izobraževanju, kar bi "odprlo vrata zasebnemu šolstvu in povzročilo razslojevanje družbe". Kakovostno izobraževanje bi bilo tako dostopno zgolj bogatim – kar se že leta dogaja v Čilu, kjer je zasebno šolstvo prevzelo glavno vlogo, še poudarja.

Glavni tajnik Sviza ocenjuje tudi, da politični eliti primanjkuje osnovnega zaupanja v učiteljski poklic ter da do danes še ni zmogla dovolj resno razumeti potrebe po spremembah v izobraževanju.

Kdo bo v prihodnosti učil otroke?

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v lastnih analizah ugotovilo, da Slovenija kronično potrebuje osvežitev vzgojno-izobraževalnega kadra. Trenutno je pomanjkanje zaznati skoraj pri vseh predmetih, še posebej pri matematiki, fiziki in slovenščini. Mladi se vse manj zanimajo tudi za razredni pouk.

Štrukelj izpostavlja, da bo že zdaj pereč problem v prihodnje postal še hujši: "V zadnjih desetih letih se je v Sloveniji delež učiteljev v srednjem izobraževanju, starejših od 50 let, povečal s 33 odstotkov leta 2013 na 49 odstotkov leta 2023. To pomeni, da se bo v prihodnjih letih zgodil izjemno velik odliv v pokoj, ki ga ne bomo mogli nadomestiti z mladimi učitelji in učiteljicami."

Statistika, ki jo je predstavil Sviz, kaže, da mlade poklic učitelja ne privlači. Pojavlja se nov trend: po dveh ali treh letih dela v šolstvu odhajajo, saj iščejo boljše rešitve, delovne pogoje in plače. V sindikatu ob tem opozarjajo, da če ne pride do hitrega premika v razmišljanju in če se javno izobraževanje ne postavi kot temeljni cilj prihodnjega razvoja, bomo kot družba veliko zamudili. Posledice pa so lahko zelo hude, saj so izobraževalne politike pogosto ireverzibilne, zatrjuje Sviz.

Po 35 letih je čas za reformo, so ob tem soglasni učitelji in vzgojitelji. Kot so poudarili, se "družba hitro spreminja, mi pa ohranjamo štiri desetletja staro reformo".