Umetna inteligenca v Sloveniji: “Želimo biti med vodilnimi”

Slovenija 30. Jun. 202118:001 komentar
Delite:
Umetna inteligenca
Foto: PROFIMEDIA

Slovenija bo v zasledovanju želje, da postane ena "vodilnih članic EU na področju umetne inteligence", v razvoj in vpeljavo orodij umetne inteligence do leta 2025 vložila 110 milijonov evrov. Orodja umetne inteligence bomo predvsem uvajali v javno upravo, ki je že danes eno od področij javnega sektorja, ki tovrstna orodja uporablja.

Medtem ko je umetna inteligenca od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so jo začeli raziskovati na ljubljanskem Institutu Jožef Stefan, pri nas živela predvsem v raziskovalnem svetu, ji v zadnjih letih vedno več pozornosti namenja tudi politika.

Pojem umetna oziroma strojna inteligenca opisuje teorijo in razvoj računalniških sistemov, ki preko zaznavanja in upoštevanja svojega okolja hitreje dosegajo cilje, ki jim jih je postavil človek. Umetno inteligenco smo poimenovali “inteligenca”, saj med delovanjem posnema kognitivne funkcije človeka, kot so učenje, vizualno in zvočno zaznavanje ter reševanje problemov.

Slovenska vlada je večkrat naznanila, da bosta digitalni in zeleni prehod države prednostni nalogi slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije (EU). “Pri obeh nalogah imata digitalizacija in kibernetska varnost ključno vlogo, področje umetne inteligence pa bo za Slovenijo še posebej pomembno,” je konec aprila dejal minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

Nedavno je tudi Strateški svet za digitalizacijo predstavil paket štiridesetih ukrepov za digitalizacijo Slovenije, ob katerih pa so strokovnjaki opozarjali, da bolj od samih predlogov šteje njihova uspešna vpeljava, pa tudi da digitalizaciji namenjamo premalo sredstev, sploh če smo resni v namerah, da bi se prebili med digitalno najbolj razvite države sveta.

Glede na Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) se med evropskimi državami uvrščamo na 16. mesto, pod evropskim povprečjem pa smo v mnogih segmentih.

Slovensko predsedstvo se bo z vidika umetne inteligence med drugim osredotočalo na pogajanja o evropskem aktu o umetni inteligenci, predlog katerega je konec aprila objavila Evropska komisija.

Mednarodni center v Ljubljani

Kot so potrdili na ministrstvu za javno upravo (MJU), Slovenija samostojne zakonodaje o umetni inteligenci za zdaj ne bo pripravljala. Je pa vlada konec maja sprejela Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025 (NpUI).

V programu je Slovenija zapisala, da želi biti “med vodilnimi članicami EU na področju razumevanja problematike razvoja in uvajanja umetne inteligence”. Željo potrjuje tudi nedavna ustanovitev Mednarodnega centra za raziskovanje umetne inteligence (IRCAI) v Ljubljani, ki deluje pod okriljem Unesca.

Center se bo v prvih letih osredotočal na raziskovanje učinkov in posledic umetne inteligence ter vprašanje, kako s pomočjo umetne inteligence reševati globalne izzive, ki so določeni v ciljih trajnostnega razvoja Združenih narodov.

“Pomembni bodo tudi izobraževanje, vzpostavljanje pravilnega odnosa do tovrstne tehnologije ter gradnja globalnih kompetenc,” je izpostavil predstojnik programskega odbora za umetno inteligenco in krožno ekonomijo na IRCAI Mitja Jermol.

110 milijonov evrov do leta 2025

Kot je zapisano v NpUI, bo Slovenija v spodbujanje razvoja in uporabo orodij umetne inteligence do leta 2025 vložila 110 milijonov evrov, z višino investicij pa se želi uvrstiti vsaj v povprečje držav EU.

Od tega bo največ sredstev, skoraj 48 milijonov evrov, namenjenih vpeljavi umetne inteligence v gospodarstvo, javni sektor in družbo. Približno 40 milijonov bo namenjenih podpori raziskavam in inovacijam, dobrih 11 milijonov pa vzpostavitvi infrastrukture za razvoj in uporabo umetne inteligence. Dobri štirje milijoni evrov bodo namenjeni izobraževanju in krepitvi človeških virov.

Graf, koliko bomo namenili umetni inteligenci do leta 2025
Foto : N1

Po poročilu projekta AI WATCH Evropske komisije je Slovenija v letu 2018 v razvoj in uporabo umetne inteligence vložila sedem milijonov evrov oziroma 3,4 evra na prebivalca, kar je državo uvrstilo na četrto mesto od zadaj v EU. V naslednjih petih letih bo v umetno inteligenco vložila 10,5 evra na prebivalca na leto oziroma približno 52,5 evra na prebivalca v celotnem obdobju, kar bi državo glede na višino finančnega vložka uvrstilo na dvanajsto mesto od zadaj v EU.

Leta 2018 so med državami EU v umetno inteligenco na prebivalca največ vložili na Danskem, ki so ji sledile Irska, Finska, Švedska in Nizozemska. Manj od Slovenije so v umetno inteligenco vložili le v Grčiji, na Cipru, Hrvaškem in v Bolgariji, ki je vanjo vložila manj kot evro na prebivalca.

Brez sistematičnih podatkov in zakonodaje

Na MJU tega, koliko je država vlagala v umetno inteligenco v preostalih letih, ne vedo, saj teh podatkov sistematično ne zbirajo. Da bi poenotili evidenco, načrtujejo vzpostavitev nacionalnega observatorija za umetno inteligenco, ki bo sistematično spremljal kazalnike, aktivnosti in deležnike na nacionalni ravni.

“V okviru projekta AI WATCH je bil narejen okvir spremljanja investicij, ki bo uporabljen tudi v Sloveniji. Celovit okvir se torej še vzpostavlja, sledila mu bo tudi Slovenija,” so dodali na MJU.

Umetna inteligenca analizira dokumente

Danes v javnem sektorju z orodji umetne inteligence že analiziramo in spremljamo javna naročila, avtomatsko anonimiziramo dokumente in sledimo analitiki s področja boja proti davčnim utajam.

Na MJU razvijajo tudi semantični analizator dokumentov, ki bo z uporabo umetne inteligence omogočil iskanje po dokumentih po vsebini in združevanje dokumentov, ki naslavljajo podobno vsebino. “Eden primerov uporabe je analiza zakonodajnih aktov, ki lahko omogoči precej bolj učinkovito analizo morebitnih sprememb, ki jih bo prinesel določen zakon, denimo tudi z vidika odpravljanja administrativnih bremen,” so pojasnili na ministrstvu.

Umetno inteligenco uporabljamo tudi v zdravstvu, kjer strojno učenje sodeluje pri diagnostiki, pa tudi pri elektronskem naročanju, elektronskem receptu in elektronski napotnici.

Javna uprava kot “ključni uvajalec”

NpUI določa deset strateških ciljev, med katerimi je uvedba referenčnih projektov uporabe umetne inteligence na področjih zdravja in medicine, digitalnih storitev javne uprave, kulturne identitete in raziskovalne umetnosti, jezikovne tehnologije, prostorskega načrtovanja in trajnostne pridelave hrane ter robotike in industrije.

Kot kaže, bomo prvenstveno stavili na uporabo umetne inteligence v javni upravi, ki je v NpUI opisana kot “ključni uvajalec” referenčnih rešitev.

Ob tem je izpostavljena uporaba orodij umetne inteligence za izboljšanje učinkovitosti in uporabniške izkušnje na storitvenih in informacijskih portalih, kot so e-uprava, gov.si in SPOT. Poudarek bo tudi na področju robotike, kjer je že vzpostavljen demonstracijski center za uporabo tehnologij umetne inteligence, kot so poudarili na MJU.

S tem, da bi javna uprava imela veliko koristi od uvajanja umetne inteligence, se strinja tudi direktor za tehnološki razvoj na IRCAI Marko Grobelnik, ki znotraj javnega sektorja izpostavlja še področje transporta in zdravstva.

“Zdravstvo je precej kompleksen sistem, ki ima ogromno internih rezerv, umetna inteligenca pa je ravno tehnologija, ki skuša te interne rezerve optimizirati in jih narediti bolj učinkovite,” je pojasnil. Umetna inteligenca bi v prihodnje lahko poenostavila beleženje v enostavnih registrih in spiskih (na primer za cepljenje), pa tudi kompleksnejše postopke, od nabave surovin, optimizacije dela in čakalnih vrst do spremljanja bolnikov.

Priložnosti majhne države

“Slovenija nekoliko zaostaja za skandinavskimi državami glede na evropske indekse digitalne razvitosti, vendar ne bistveno. Smo v povprečju, je pa res, da imamo zaradi majhnosti države veliko priložnosti, lahko smo bolj prizadevni in veliko hitreje reagiramo, če se le organiziramo,” je povedal Grobelnik. Po njegovem mnenju je Slovenija v prvi liniji držav, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, je pa njena raba za zdaj vidna predvsem v podjetjih.

“Če pogledamo, ali je tehnologija umetne inteligence že vključena v javni sektor, je odgovor da. Če pa je vprašanje, ali bi se jo dalo hitreje in bolje vključevati, je odgovor prav tako da,” je pojasnil Grobelnik.

Marko Grobelnik iz IRCAI o umetni inteligenci
Foto : Marko Grobelnik iz Mednarodnega centra za raziskovanje umetne inteligence IRCAI (Vir: Denis Sadiković/N1)

Na MJU razloge, da Slovenija umetne inteligence še ni obširneje uvajala v upravljanje države, iščejo v “nerazumevanju tehnologij odločevalcev in javnosti ter naraščajočem nezaupanju ob različnih izzivih, ki jih srečujemo v svetu”.

Med izzivi, vezanimi na umetno inteligenco, izpostavljajo “prepoznavanje obrazov, spremljanje ljudi in socialno rangiranje, vplive na volitve, avtonomna orožja, izkazano netransparentnost in pristranskost ter diskriminacijo odločitev sistemov umetne inteligence, predvsem avtonomnega odločanja”.

Potrebna bo nova socialna pogodba

Grobelnik iz IRCAI kot enega večjih izzivov izpostavlja vpliv na trg dela: “Z umetno inteligenco nadomeščamo tipe nalog, ki jih zdaj opravljajo ljudje, predvsem so to repetitivne, enostavne naloge, ki se jih da ali pa se jih bo dalo kmalu nadomestiti s tehnologijo.”

Kot je pojasnil, se bo kmalu pojavil višek ljudi na trgu dela, ki jih bo treba preizobraziti za druge naloge. “Tukaj je v tem trenutku več vprašanj kot odgovorov,” je dejal.

“Potrebna bo nova socialna pogodba, ki bo vključevala novo dinamiko. V njej bodo množico nalog opravljali stroji, ljudje pa zanje morda več ne bodo potrebni,” je navedel. Preizobrazba posameznikov za nove naloge ni enostavna in predstavlja izziv za vse države, je dodal.

“V naslednjih 5 do 10 letih lahko pričakujemo, da se bodo pojavili avtonomni avtomobili. Vozniki tovornjakov bodo tako vse manj potrebni in nastala bo velika množica ljudi, ki bodo morali začeti razmišljati o drugih poklicih. Dobro je, da o tem razmišljajo že prej,” je ponazoril Grobelnik.

Komentari

Vaš komentar