Menu Item
Začetek novega tedna je prinesel veliko slabih novic za vlado in koalicijo, zlasti pa za največjo vladno stranko Gibanje Svoboda in Roberta Goloba. Premier je na lestvici najbolj priljubljenih politikov zabeležil padec kot še noben politik pred njim. Podpora vladi v tem mandatu po tej raziskavi tako nizka še ni bila, enako velja za podporo Svobodi, ki je zdrsnila pod 15 odstotkov. Manjši koalicijski stranki sta padec pričakovali, a sta vseeno precej zaskrbljeni, saj da je izgubljeno zaupanje težko pridobiti nazaj. Janez Janša pa medtem govori o "untergangu" in znova poziva k predčasnim volitvam.
Novembrsko merjenje podpore političnim strankam in vladi je prineslo šok za koalicijo, zlasti za največjo parlamentarno stranko Gibanje Svoboda. Sodeč po javnomnenjski raziskavi Barometer, ki jo za Delo izvaja Inštitut Mediana, je podpora stranki premierja Roberta Goloba po politično zelo burnih tednih strmoglavila na 14,4 odstotka. Še oktobra je po isti raziskavi znašala 18,8, septembra pa 24,3 odstotka.
Na volitvah aprila lani je sicer Svobodo izbralo 34,45 odstotka vseh, ki so se volitev udeležili, stranki pa je to prineslo rekordnih 41 poslancev v državnem zboru. Še lani decembra jim je raziskava Mediane namerila več kot 34 odstotkov.
Med strankami tako zdaj še bolj prepričljivo vodi SDS, ki ji je podpora sicer malenkost padla, a ostaja stabilna in je novembra znašala 22,2 odstotka. Sledijo Socialni demokrati z enako podporo kot oktobra – 7 odstotkov, Nova Slovenija je s 7,2 padla na 4,7 odstotka in na četrto mesto, zadnja med parlamentarnimi strankami pa je Levica, ki bi jo izbrali 4 odstotki vprašanih.
Obenem se hitro povečuje delež tistih, ki ne vedo, katero stranko bi volili – septembra 18,6, novembra pa je tako odgovorilo že 23,4 odstotka od 705 vprašanih, ki so sodelovali v raziskavi Mediane med 6. in 9. novembrom.
Tudi podpora vladi medtem vztrajno pada – srednja ocena po novembrskem merjenju znaša 2,42, kar je najnižja ocena dela vlade v tem mandatu. Oktobra je bila 2,64, septembra pa 3,08. Kot zelo pozitivno je delo vlade ocenilo le še 2,8 odstotka vprašanih, kot pozitivno pa 15,6 odstotka.
Oceno srednje je Golobovi ministrski ekipi prisodilo 26,6 odstotka anketiranih, negativno 28,8 in zelo negativno 25 odstotkov sodelujočih v raziskavi. 1,2 odstotka je odgovorilo z “ne vem”.
Najhujši padec pa je doletel premierja osebno – Robert Golob je na lestvici priljubljenosti politikov po oktobrskem padcu na šesto mesto novembra zdrsnil še bistveno bolj, na predzadnje, 19. mesto. Kot so zapisali na Delu, takšnega padca v enem mesecu v zgodovini te raziskave ni doživel še noben politik.
Golob: Očitno bomo morali še bolj trdo delati
Po informacijah N1 so o rezultatih raziskave danes govorili tudi v kabinetu predsednika vlade. Kakšnih drastičnih potez, podobnih tisti, ko je šla vladajoča Svoboda po padcu podpore letos spomladi na vrat na nos v ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, po besedah naših virov ne gre pričakovati. Se pa v vladi, kjer neuradno zaskrbljenosti zaradi padanja podpore ne skrivajo, zadnje čase bolj trudijo komunicirati “pozitivne zgodbe”, ki da jih ni tako malo.
Premier Robert Golob je občuten padec podpore danes pred poslopjem vlade na kratko komentiral ob robu srečanja s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Za POP TV je povedal: “Očitno bomo morali delati še bolj trdo, da bomo povrnili zaupanje.”
Iz njegove stranke Gibanje Svoboda pa so nam sporočili: “Rezultati javnomnenjskih raziskav so lahko odraz trenutnega razpoloženja v družbi, edini pravi pokazatelj javnega mnenja pa so volitve. V Gibanju Svoboda se bomo še naprej trudili izpolnjevati zaveze, ki smo jih dali na volitvah, in sicer v dobro vseh državljank in državljanov, da upravičimo njihovo zaupanje.”
Iz Svobode je sicer neuradno slišati, da se z rezultati “nihče ne obremenjuje kaj preveč” in da se o tem še niso zares pogovarjali. Naši sogovorniki opozarjajo, da so zdaj v ospredju bolj pomembne stvari, kot je obnova po poplavah in pomoč ljudem.
Fajon: Rokohitrskih rešitev ni. Levica: Nismo presenečeni
Socialnih demokratov, kjer so bili do Goloba in njegovih zadnjih potez precej kritični, padec podpore vladi ne preseneča. Tako je za N1 iz Bruslja sporočila predsednica stranke, zunanja ministrica in podpredsednica vlade Tanja Fajon. “Žal se je izkazalo, na kar smo v SD opozarjali, da je bila koalicija v zadnjih tednih premalo usmerjena v vsebine, pomembne za ljudi, vse preveč je bilo ukvarjanja s seboj, z organizacijo dela itd. …” je zapisala.
Ob tem je izrazila pričakovanje, da bo nedavni koalicijski vrh dejansko prinesel več sodelovanja in fokusa na nujne prioritete ter s tem uresničevanje koalicijskih zavez.
“Je pa z zaupanjem tako, da ga je težko pridobiti nazaj, ko je enkrat izgubljeno, rokohitrskih rešitev za povrnitev zaupanja ni, negativne trende zaupanja v delo vlade pa lahko po moji oceni obrnemo samo z iskrenim sodelovanjem koalicijskih strank, predvsem pa s trdim delom v dobro ljudi”, je še dodala predsednica SD.
Tudi iz najmanjše vladne partnerice Levice, ki jo vodi ministrica za kulturo Asta Vrečko, so nam sporočili, da jih rezultati ankete ne presenečajo, saj da se je v koaliciji “nabralo kar nekaj težav”.
“O tem, kaj mora vlada spremeniti, smo se prejšnji teden iskreno in temeljito pogovorili, predvsem o tem, na kakšen način bo vladna koalicija reševala številne izzive do izteka mandata”, so zapisali in ob tem omenili nekatere dosežke te vlade, kot je umik politike iz vodenja in upravljanja RTV, zakon o delovnih razmerjih, zakon o dolgotrajni oskrbi …
Neuradno je sicer iz vrst obeh manjših koalicijskih partneric še vedno slišati precej kritik in pomislekov na račun Golobovega vodenja vlade in koalicije. Na sestanku prejšnji teden, ki naj bi bil namenjen pogovoru o napovedanem drastičnem znižanju števila ministrstev, tako o tem sploh niso govorili, kar so razumeli kot premierjev umik oziroma korak nazaj.
To jih veseli, obenem pa jih moti, da naj na sestanku sploh ne bi bilo vsebinske debate o tem, zakaj v letu in pol niso izvedli tistega, kar so obljubili. Skrbi jih, da se je ta občutni padec podpore vladi in največji koalicijski stranki začel dogajati prehitro. Še več, danes so nam viri pripovedovali: “Z njimi tonemo tudi mi, s tem pa se vrata odpirajo nekomu drugemu.”
Opozicija: Čas pred nami nevaren, vlada pogrnila na celi črti
V SDS rezultatov raziskave posebej niso želeli komentirati, jih je pa predsednik stranke Janez Janša komentiral že med koncem tedna, torej pred samo objavo, z besedami: “V zraku je politični untergang (propad, op. a.) formalno vladajoče garniture.”
V daljšem zapisu, ki ga je objavil na omrežjih Facebook in X, je Janša opozoril, da je “zunanje okolje bolj nestabilno kot kadarkoli po naši osamosvojitvi, in to z močnim trendom poslabševanja”, zato bo po njegovem čas pred nami nevaren.
Slovenija tako po Janševih besedah nujno potrebuje strateško stabilizacijo notranjih razmer. Edina demokratična pot do te rešitve so, kot je zapisal, čimprejšnje predčasne volitve “ter nato oblikovanje močne in operativne vlade, ki bo kos notranjim in zunanjim izzivom ter neodvisna od neizvoljenih centrov moči”. Ob tem Janša trdi, da zaenkrat zgolj SDS razpolaga z ekipo, “ki je sposobna že jutri brez dolgega uvajanja uspešno prevzeti odgovornost”.
Naši viri iz SDS sicer pravijo, da kljub nekaterim drugačnim napovedim še niso opravili pogovora o vložitvi ustavne obtožbe predsednika vlade zaradi pritiskov in vmešavanja v delo policije, o čemer je pred preiskovalno komisijo pričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar.
Iz manjše opozicijske stranke NSi medtem sporočajo, da “nizka podpora kaže, da je vlada pogrnila na celi črti. Od napovedanih reform, ki bi jih morali začeti v prvem letu mandata, ni ostalo nič. Namesto da bi reševala težave ljudi, se ukvarja le z lastnimi odnosi in številom ministrstev.”
So pa tudi v NSi soočeni z občutnim padcem javnomnenjske podpore v zadnjem mesecu, kar kažejo rezultati raziskave Mediane in bi jih lahko pripisali aferi Dars, ki je s položaja predsednika uprave odnesla njihovega vidnega člana in nekdanjega podpredsednika Valentina Hajdinjaka.
A v stranki, ki jo vodi Matej Tonin, trdijo, da “podpora NSi ne odstopa bistveno od preteklih trendov, kljub silovitim napadom in različnim medijskim konstruktom v preteklih tednih. Med opredeljenimi volivci se tako podpora giblje na ravni med 8 in 9 odstotkov.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje