Po odstopu šefa Darsa Valentina Hajdinjaka ostaja vprašanje, ali so razlogi za to izključno sumi nepravilnosti v družbi, ki upravlja avtoceste, ali je dogajanje morda povezano tudi z interesnimi ali političnimi igrami v ozadju. Kdo so glavni akterji te zgodbe? Zakaj so skopi z izjavami? Kaj se je dogajalo v ključnih trenutkih na ponedeljkovem nadzornem svetu in kaj v precej živahnih dneh pred tem?
Ponedeljkov sestop Valentina Hajdinjaka s čela Darsa še naprej buri duhove.
Je bila Hajdinjakova usoda v resnici zapečatena že pred zanj usodno sejo nadzornega sveta? Kaj se je na tej seji dogajalo? O čem so nadzorniki razpravljali dve uri po tem, ko so Hajdinjaka poslali ven? In kaj naj bi bilo v pravnem mnenju, ki naj bi zdaj že nekdanjega predsednika največje državne družbe pri nas tako obremenilo, da so ga nadzorniki postavili pred dejstvo, naj gre sam ali pa ga bodo krivdno razrešili?
Pomembno vprašanje pa je tudi, zakaj suma korupcije nihče ni prijavil policiji?
Po usodnem telefonskem klicu pred pol leta
Kot ključen očitek Hajdinjaku se je izkazal njegov odziv na dogodek pred pol leta, ko naj bi Gašper Bedenčič direktorju podjetja Autocommerce ponujal prilagoditev razpisnih pogojev na Darsovem razpisu v zameno za provizijo.
Bedenčič je lastnik podjetij GB Sport in RGG Investicije in velja za podjetnika s povezavami v SDS in NSi.
Kot je konec oktobra poročala Tarča, je direktor Autocommerca Rasto Oderlap v drugi polovici aprila letos poklical Hajdinjaka in mu sporočil, da naj bi mu Bedenčič v imenu NSi (iz katere je tudi Hajdinjak, v času, ko je postal šef Darsa, pa je bil podpredsednik stranke) ponujal prilagoditev pogojev razpisa za dobavo specialnih strojev v zameno za provizijo v višini petih odstotkov vrednosti pogodbe z Darsom.
Vsi sogovorniki iz sedanje uprave in nadzornega sveta Darsa, s katerim smo neuradno govorili ta teden, se strinjajo, da se je Hajdinjak odzval narobe.
Hajdinjak pa pravi, da je direktorju Autocommercea po telefonu dejal, naj dogodek prijavi policiji. Sam pa da je po telefonu o tem obvestil takratno vodjo Darsove službe za korporativno varnost Ito Majnik, sicer nekdanjo uslužbenko Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Ter ji naročil, naj ukrepa v skladu s svojimi pooblastili.
Toda za nadzornike je sporno že to, da Hajdinjak Ite Majnik o tem ni obvestil pisno. Pa tudi, da o tem telefonskem klicu ni obvestil vseh članov nadzornega sveta in uprave, tudi resornega člana uprave Darsa Andreja Ribiča, ki bi tako že aprila vedel, da obstaja sum, da na oblikovanje pogojev za dotični razpis vpliva nekdo od zunaj. Dars sicer tega razpisa vse do danes ni objavil.
Hajdinjak je pojasnil, da šefica službe za korporativno varnost notranje preiskave ni sprožila zato, ker nihče od vpletenih ni zaposlen na Darsu. Prav tako dogodka ni prijavila policiji.
Tudi direktor Autocommerca ni poklical policije, zato je ta za sum kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, izvedela šele po medijskem razkritju. In ga (šele) zdaj preiskuje.
Ite Majnik od konca avgusta na Darsu ni več. Po neuradnih informacijah je morala oditi predvsem zato, ker ji ni zaupal Ribič, ki je dosegel tudi ukinitev službe za korporativno varnost oziroma njeno pripojitev službi za skladnost poslovanja in integriteto, ki jo zdaj vodi Blaž Poljanšek.
A tudi Hajdinjak ni spremljal, kaj se po njegovi ustni prijavi primera Bedenčič šefici službe za korporativno varnost s tem dogaja. V torek je namreč o tem dejal, da je ta služba postala del službe za integriteto in skladnost poslovanja in da ne ve, “kaj je bilo tam narejenega”.
Indici, da se je menjava Hajdinjaka pripravljala in ne zgodila
Čeprav bi se lahko tudi zdelo, da je zgodba enostavna – nadzorniki so odkrili kršitev in predsedniku uprave ponudili častni izhod, sicer bi ga razrešili krivdno – pa obstajajo tudi indici, da tako enostavno vendarle ni bilo.
In da se je menjava Valentina Hajdinjaka, direktorja državnega podjetja iz časa Janševe vlade, ki je preživel menjavo oblasti, pripravljala že dlje časa.
Hajdinjak je dan po svojem odstopu dejal, da so prvi nadzornik Darsa Andrej Šušteršič in vsi trije preostali člani Hajdinjakove uprave načrt za njegovo zamenjavo kovali “za njegovim hrbtom” že prejšnji četrtek 2. novembra, ko so se dobili v okrepčevalnici Stan blizu Zbilj pri Medvodah.
Po navedbah različnih virov jih je “zasačila” prav bivša zaposlena in nekdanja šefica Darsove službe za korporativno varnost Ita Majnik ter o tem obvestila Hajdinjaka. Ita Majnik naj bi bila po pripovedovanju virov blizu Hajdinjaka tisti dan v prav tej okrepčevalnici zasebno, kar se sicer zdi skorajda neverjetno naključje.
A ključno vprašanje je: zakaj se je prvi nadzornik Darsa s tremi člani uprave (z Andrejem Ribičem, Lidijo Kegljevič Zagorc in Davidom Skornškom) v resnici dobil v okrepčevalnici izven Ljubljane?
Šušteršič je odločno zanikal, da so se sestali zato, ker so kovali načrt za Hajdinjakov padec, pač pa da so po medijskih razkritjih govorili o poročilu o popravljanih ukrepih, ki ga je morala uprava Darsa za SDH pripraviti do srede ta teden. In da Hajdinjaka niso mogli povabiti zraven, ker se sumi nepravilnosti nanašajo prav nanj.
Šušteršič je tudi zanikal, da bi šlo za “tajno srečanje” rekoč, da je bilo zabeleženo tudi “v knjigi sestankov” in da se ne čuti dolžnega Hajdinjaku polagati računov o svojih poteh.
“In če je se Hajdinjak v času prejšnje uprave lahko predstavljal na način ‘uprava Darsa, to sem jaz’, tega v tem mandatu ni več. In verjamem, da ga to boli,” je še dejal prvi nadzornik.
Toda po neuradnih informacijah je poročilo za SDH pripravljal Hajdinjak in to skupaj s celotno upravo. O tem poročilu se je po besedah naših virov s člani uprave tudi pogovarjal, kar lahko postavlja pod vprašaj besede prvega nadzornika, da so se morali dobiti sami zaradi poročila za SDH, ker se sumi kršitev nanašajo na Hajdinjaka.
Da je poročilo za SDH pripravljal prav Hajdinjak, pa dokazuje tudi to, da so se nadzorniki v ponedeljek s tem poročilom seznanili, pod njega pa je bil podpisan tudi Hajdinjak, kar so za N1 na Darsu uradno potrdili.
Neuradno je mogoče slišati tudi to, da je dan po srečanju v Zbiljah član uprave Andrej Ribič Hajdinjaku v prostorih Darsa povedal, da so se v okrepčevalnici pogovarjali o njegovi zamenjavi in napovedoval, kdaj naj bi se ta zgodila. Ribič tega ni želel komentirati, viri blizu njega pa so te informacije zanikali.
A mnogi sogovorniki, s katerimi smo govorili, umik Hajdinjaka z vrha Darsa povezujejo predvsem z željo Ribiča, da bi predsednik uprave te največje državne družbe postal prav on. Po Hajdinjaku je v stol predsednika uprave sicer sedel dosedanji član uprave za finance David Skornšek, a za največ pol leta.
Kot je dejal šef nadzornikov, Ribiča zaenkrat niso postavili na čelo Darsa zato, ker “tudi zoper njega obstajajo neki očitki”, ki naj bi po naših informacijah prihajali tako na Dars kot na SDH, kjer pa tega uradno niso potrdili.
Skrivnosti dveh ur ponedeljkove seje nadzornikov
Ponedeljkovo sejo nadzornega sveta so nadzorniki, kot je že znano, na neki točki zaprli. Hajdinjaka so prosili, naj sejno sobo zapusti in se zaprli za približno dve uri.
V tem času naj bi odvetnik iz odvetniške pisarne Čeferin nadzornikom predstavil razloge za potencialno krivdno razrešitev Hajdinjaka. Kljub nekaterim informacijam v obtoku, da gre za pet ali šest sklopov očitkov na Hajdinjakov račun, naj bi se ti po dostopnih neuradnih informacijah N1 nanašali samo na dogodek z Gašperjem Bedenčičem (provizija v višini petih odstotkov vrednosti posla v imenu NSi v zameno za prilagoditev javnega razpisa Darsa).
Kaj točno naj bi bilo v tem poročilu oziroma mnenju odvetnika, iz katerega naj bi izhajali razlogi za Hajdinjakovo krivdno razrešitev, ni znano. Nekateri nadzorniki naj bi pisno različico tega mnenja zahtevali tudi na sami seji nadzornega sveta, a je tudi nekaj dni po seji (vsaj do četrtka) še vedno niso prejeli, so nam povedali.
Pisali smo več članom nadzornega sveta in poizvedovali o tem poročilu odvetnika, a so odgovarjali, da je za komuniciranje z mediji pristojen predsednik nadzornega sveta.
Član nadzornega sveta Sašo Rink, sicer tudi direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, pa je dodal še, da je bilo postopanje nadzornega sveta skladno s statutom oziroma načeli korporativnega upravljanja.
Po dveh urah, ko so nadzorniki sejali sami, so se vrata sejne sobe spet odprla, Hajdinjaka so poklical nazaj. Takrat so mu povedali, da ima dve možnosti: ali da odstopi sam ali pa ga bodo razrešili krivdno.
Za to, da se odloči, so mu dali pol ure časa in mu niso omogočili, da bi se o tem posvetoval s svojim odvetnikom. Hajdinjak se je odločil za odstop, nadzorni svet se je z njegovim odstopom seznanil in Hajdinjakovo vodenje Darsa se je končalo.
SDH: “Ne moremo komentirati”
Na SDH, kjer konkretnih primerov ravnanj nikoli ne komentirajo, smo vprašali, ali je v splošnem ravnanje nadzornega sveta, ki predsedniku uprave, ki mu očita kršitve, ne predloži pisnega dokumenta z navedbo kršitev in mu ne dopusti možnosti posvetovanja z odvetnikom, skladno s pravili korporativnega upravljanja. Odgovorili so, da podpirajo transparentno, odprto in profesionalno komunikacijo med organi družbe, ki delujejo samostojno in neodvisno. “Konkretnih situacij, ki se nanašajo na organe družbe DARS, pa ne moremo komentirati, saj v delovanje teh organov nismo vključeni,” so zapisali.
Politične teorije v obtoku
Ker je Dars največje državno podjetje, ki letno ustvari okoli pol milijarde evrov prihodkov, še zdaleč ne bi bilo prvič, da je bila v odslovitev predsednika uprave močno vpletena politika.
Jasnih odgovorov ali dokazov o tem sicer ni, v obtoku pa je več teorij.
Od teorije, da je šlo za obračun Svobode z Novo Slovenijo, do teorije šefa NSi Mateja Tonina, da so se povezali “nekateri ljudje blizu SDS (s čimer je meril na Bedenčiča; op.a.) in nekateri ljudje iz Svobode, konkretno Andrej Ribič.
Krožijo tudi interpretacije, da so se v menjavo v vrhu Darsa vmešala “vplivna ozadja” zato, da bi po enem najbolj eksplozivnih tednov v slovenski politiki, ki je sledilo pričanju Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava pred parlamentarno preiskovalno komisijo, preprečila morebitno koalicijo Svobode z NSi, če bi se aktualna koalicija strank Svoboda, SD in Levica sesula.
V obtoku pa so celo informacije, da premier Robert Golob in šef SDH Žiga Debeljak nista vedela, kaj se bo zgodilo na ponedeljkovi seji nadzornikov, pač pa da je bila to “akcija Andreja Ribiča”.
A ob tem velja omeniti, da so pomembni viri v Gibanju Svoboda prepričani, da so razlogi za zamenjavo Hajdinjaka obstajali.
A eno je jasno: solidnih odnosov med Novo Slovenijo in Svobodo, ki jih je v tem mandatu zagotovo krojilo tudi dejstvo, da je Hajdinjak na vrhu Darsa preživel menjavo oblasti, je zdaj konec. Med redkimi je Novi Sloveniji je ostal še Janez Tomšič, ki ob Debeljaku sedi v upravi SDH. Tam je še iz časa prejšnje vlade in bil naj bi iz kvote NSi.
Na Darsu se bo začela tudi forenzična revizija določenih poslov. Hajdinjak je po odstopu povedal, da je prepričan, da mu odgovornosti ne bo našla.
Se bo pa forenzična revizija poleg primera Bedenčič ukvarjala tudi s tremi razpisi Darsa s področja vzdrževanja iz časa, ko je ta sektor na Darsu vodil Damijan Jaklin, ki je tudi član NSi in ki je bil v času prejšnje vlade državni sekretar takratnega obrambnega ministra Tonina.
Revizijo bo kasneje naročil tudi SDH, s sumi morebitnih nepravilnosti in kaznivih dejanj pa se ukvarjajo policija, KPK in agencija za varstvo konkurence.
Kam bo odšel Valentin Hajdinjak?
Kje bo kariero nadaljeval Hajdinjak, še ni znano. Tudi to ne, koliko bo na njegovo odločitev vplivalo dejstvo, da bodo posle iz časa njegovega vodenja Darsa preverjali forenzični revizorji, policisti, KPK in agencija za varstvo konkurence.
A Valentin Hajdinjak tudi političnih ambicij nikoli ni skrival.
Javnost ga je dobro spoznala v času prve vlade Janeza Janše, ko je bil tiskovni predstavnik vlade. Preden se je v času tretje Janševe vlade povzpel na čelo Darsa, je bil po informacijah N1 resen kandidat Nove Slovenije za obrambnega ministra, kar bi tudi postal, če bi Janša Toninu dovolil postati predsednik državnega zbora.
Ker mu ni, je obrambno ministrstvo prevzel Tonin, Hajdinjak, ki je bil takrat podpredsednik NSi, pa je odšel na Dars za predsednika uprave.
V preteklosti so v Novi Sloveniji nekateri o njem razmišljali tudi kot o predsedniku stranke, a je to na koncu postal Matej Tonin, ki pa zdaj že nekaj časa išče nosilca liste Nove Slovenije na volitvah v Evropski parlament, ki bodo junija prihodnje leto.
Verjetnost, da bi evropske volitve zamikale Hajdinjaka, je sicer po informacijah N1 zelo majhna, dejstvo pa je, da skuša del desne sredine že nekaj časa najti pot do oblikovanja nove alternative. Valentin Hajdinjak je gotovo nekdo, ki ga bodo te politične kalkulacije pred naslednjimi volitvami zajele. Ali se bo za politiko odločil tudi sam, pa ta hip ni znano.
Seveda ob predpostavki, da ima prav, ko trdi, da mu revizija in preiskave nekaterih Darsov razpisov odgovornosti ne morejo najti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje