Pred napovedanimi novimi kmečkimi protesti smo se pogovarjali s predstavnikom Združenja hribovskih in gorskih kmetij, ki kmetuje na strmih zasavskih klancih. Koliko subvencij dobi in koliko pridela zanje? Kaj zahtevajo kmetje in ali so politično opredeljeni, da protestirajo, ko so na oblasti leve vlade?
Janez Beja je predstavnik Združenja hribovskih in gorskih kmetij, ki se z ministrstvom za kmetijstvo pogaja o težavah kmetov, zaradi katerih v torek napovedujejo ponoven protest v Ljubljani. Bejeva 10 hektarjev velika kmetija na strmem terenu na Konjšici nad Litijo je po površini povprečna slovenska kmetija. V hlevu ima trenutno šest krav in dva telička, ki jih redi za meso.
Beja hodi v službo, saj s kmetovanjem na tem območju, kot pravi, ne more preživeti. Kmetuje zjutraj pred odhodom in popoldne po prihodu domov. Povedal nam je, koliko subvencij dobi, koliko hrane pridela in kaj konkretno zahtevajo kmetje. Pa tudi, kako si lahko privoščijo domnevno drage traktorje in ali so njihovi protesti politično motivirani.
Vaša kmetija je ena od 45 tisoč hribovskih in gorskih kmetij v Sloveniji. Te so upravičene do dodatne subvencije oziroma plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Obdavčitev teh plačil, ki jo je lani uvedla vlada Roberta Goloba, je eden od razlogov, ki je kmete pognal na ulice. Kaj je OMD?
Gre za območja, ki jih je težko obdelovati. To so območja na strminah, upoštevajo se tudi nadmorska višina, razdrobljenost in slaba kakovost tal. Pa tudi barjanska območja, ki so poplavna. Glede na te kriterije se kmetijsko gospodarstvo točkuje in je upravičeno do OMD-izplačil. Na teh območjih ne moremo pričakovati niti dohodka, kaj šele dobička. Gre le za ohranjanje krajine in tradicijo. Če že tu živimo, ohranjamo tradicijo, da je območje obdelano, zraven pa še priredimo kakšno glavo goveda.
Celotna moja kmetija je območje OMD. Tu za mano vidite travnik, ki je zelo strm, krepko čez 50 odstotkov nagiba, in zraven še skalovje. Seveda na taki površini ne moreš drugega pričakovati kot samo to, da ohranjaš krajino tako, kot je. Obdelujemo travinje. Njiv žal nimam zaradi preštevilne divjadi, jelena. Imam pa govedo, krave dojilje. Poleg telet, ki se skotijo v hlevu, dokupim še kakšno tele in ga priredim.
Subvencija OMD je od 25 evrov na hektar do 350 evrov na hektar, odvisno od težavnosti kmetovanja, kar je ovrednoteno s točkami. Od teh 25 do 350 evrov na hektar polovico obdavčijo, to je lani uvedla ta vlada.
Koliko dobite na svoji kmetiji?
Dobim malo manj kot 3.000 evrov plačila OMD in polovico od tega, torej 1.500 evrov, je zdaj obdavčenih. Davek je 22 odstotkov od tega zneska, poleg tega pa se to všteva v dohodnino, ki je bom plačal veliko več. Največja težava je to za mlade družine, saj subvencija vpliva na to, da več plačuješ za vrtec, dijaki dobijo nižjo štipendijo in tako naprej. 21 zakonov je povezanih s katastrskim dohodkom in to obdavčitvijo.
Katere subvencije poleg OMD še dobivate?
Dobivam še osnovno plačilo (neposredna plačila za nosilce kmetijskega gospodarstva) ter vezano plačilo za krave dojilje in dva ali tri bike, ki jih na leto oddam (uredba o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso). Skupaj vse subvencije znesejo od 4.000 do 4.500 evrov na leto.
Nisem pa vključen v program oziroma subvencije za ekološko kmetovanje in program KOPOP (to so izplačila iz EU-programa kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil, cilj teh plačil je zmanjšati vplive kmetovanja na okolje ob ohranjanju biotske raznovrstnosti, prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam ter ustrezno gospodarjenje z vodami, op. p.).
Koliko pridelate?
Odvisno od leta. Pridelam mleko za domačo uporabo in okrog štiri bike na leto oddam v klavnico. To je 1.200 do 1.500 kilogramov mesa.
Kaj pričakujete od vlade, v katerem primeru boste protest odpovedali?
Našteli smo sedem točk, ki so najbolj pomembne za celotno slovensko kmetijstvo. Skupaj je bilo teh točk 50, a smo se osredotočili na najpomembnejše. Med njimi je znižanje pristojbine za gozdne ceste, ki se je v desetih letih povišala za petkrat.
Zahtevamo tudi takojšnje izplačilo subvencij, več denarja za okoljska plačila (KOPOP) in bolj življenjske pogoje zanje. Če država želi, da se kmet priključi tem ukrepom, mora prvič zagotoviti denar, ki ga ni. Drugič pa – ti ukrepi naj bodo življenjski. Seveda morajo biti dodatne zahteve, ki jih mora kmet izpolniti, da dobi to izplačilo, vendar morajo biti takšne, da se bodo kmetje vključevali. Zahtevamo tudi upravljanje divjadi in zveri.
Protest ali njegova odpoved je odvisna od tega, kaj nam bo vlada ponudila. Zagotovo pa kot predstavnik Združenja hribovskih in gorskih kmetij vztrajam, da se, če ne bodo umaknili obdavčitev OMD, zagotovo v torek vidimo v Ljubljani.
Spremljamo proteste evropskih kmetov, zdaj v istem času protestirate tudi slovenski kmetje. Kaj imate skupnega z nizozemskimi kmeti, se borite za isto stvar?
Skupnega imamo samo to, da smo vsi kmetje. Sicer nimamo skoraj ničesar skupnega. Tisto, za kar se evropski kmetje borijo, smo mi že zdavnaj imeli. Res pa je, da naša vlada teži k temu, da bi imeli iste pogoje kot EU, da jih moramo, če EU zmanjšuje količino pesticidov in živali, tudi mi. Čeprav so pri nas trikrat manjše obremenitve, tako od pesticidov kot pri živalih.
Zakaj kmetje tako nasprotujete temu, da se zmanjša poraba pesticidov? Trenutno umaknjena evropska uredba o pesticidih predvideva, da bi do leta 2030 v EU zmanjšali porabo pesticidov za polovico. Mar ni to nekaj dobrega za zdravje vseh nas?
Res je. Zelo se trudimo za zdravje hrane in potrošnika. Nihče pa se ne vpraša, kaj pride v trgovine iz tretjih držav, koliko ostankov pesticidov in vsega drugega je v teh pridelkih v primerjavi s slovensko hrano. Če bi to izenačili, se ne bi več pogovarjali o tem, da moramo količino pesticidov zmanjševati.
V Evropi, predvsem Franciji, Belgiji in Nizozemski, porabijo na hektar deset enot škropiv, mi pa smo do sedaj samo tri, tako velika je razlika. Če bi želeli iz teh treh eno zmanjšati še za pol, se dejansko ne moremo več iti kmetijstva. Že tako in tako se kmetije opuščajo. Res pa je, da se bolj opuščajo v območjih OMD, v hribovitih območjih. Če bodo tako pritiskali s pesticidi, sem trdno prepričan, da se tudi po ravninah ne bo več obdelovalo, sploh pa ne njiv.
Še ena vaša zahteva je sprememba zakonodaje, ki prepoveduje škropljenje na obvodnih zemljiščih. Zakaj?
Naša zahteva je, naj bodo slovenska pravila primerljiva z evropskimi. V EU velja, da je prepovedano škropiti od 3 do 5 metrov od potoka ali reke. Naša nacionalna zakonodaja pa zahteva 15 metrov. Zahtevamo, da se približamo evropskim petim metrom. V Sloveniji imamo zelo razparcelirana zemljišča. In če temu ozkemu pasu odvzameš še 15 metrov, dejansko nimaš več njive.
Ali ne bi bilo to nevarno, škropiti in gnojiti tako blizu vode?
Vsi podatki kažejo, da potoki in reke niso onesnaženi zaradi kmetijstva, razen seveda izjem, kot je bilo izlitje gnojnice na Postojnskem, ampak to so res izjeme. Potoki in reke so onesnaženi zaradi fekalij, ne zaradi kmetijstva.
Zahtevate tudi znižanje pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest. Zakaj?
Po zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka se je ta dohodek znatno dvignil. V povprečju za 260 do 300 odstotkov. Na osnovi tega se je dvignila pristojbina za gozdne ceste. V desetih letih se je prihodek v državno blagajno od teh pristojbin zvišal z 1,3 milijona evrov na 7 milijonov evrov na leto. To plačamo samo lastniki, nihče drug. To je denar za vzdrževanje gozdnih cest, ki je v pristojnosti občin in zavoda za gozdove. Toda v večini primerov mora lastnik gozda, če želi pospraviti les, da je cesta prevozna, to cesto sam vzdrževati kljub visoki položnici.
Kako podnebne spremembe vplivajo na vašo kmetijo?
Tudi mi zelo čutimo podnebne spremembe. Toda vzrok zanje niso kmetije in živinoreja, ampak vzhodne države in ZDA. Zelo jih občutimo. Pred dvema letoma, ko je bila suša, nismo imeli niti za tistih nekaj repov krme. Po vsej Sloveniji sem moral iskati krmo, da sem preživel tistih nekaj repov. Za v prihodnje to pomeni, ali bomo morali krmo še bolj dokupovati, da bomo preživeli, ali pa bomo zmanjševali stalež.
Lani je bila zaradi namočenosti težava spravilo sena v teh strmih terenih. Pa tudi paša. Če v ta strmi, razmočeni teren spustiš 600 kilogramov težko kravo, se ali ubije ali pa naredi veliko škode na travniku. Zato paše tisto leto ali še naslednje leto ne bo.
Kako vam država in EU pomagata pri premagovanju težav zaradi podnebnih sprememb?
V Italiji imajo območja, ki so izvzeta iz vseh kmetijskih obdavčitev samo zato, da se ohranja krajina, ljudje tam ostanejo in obdelujejo. V Avstriji so območja, ki jim država da dodaten denar samo zato, da tam živijo in ohranjajo krajino. Pri nas pa še tam, kjer ni dobička, ni dohodka, nas obdavčijo. To sem povedal tudi finančnemu ministrstvu.
Nekaj let v Sloveniji nismo videli velikih kmečkih protestov, lani ste odšli na ulice, zdaj znova napovedujete proteste. Ali ste kmetje politično opredeljeni, da bolj protestirate, ko so na oblasti leve vlade?
Nikakor ne. Sem eden tistih, ki vedno pravi, da ni pomembno, kakšne barve je minister ali predsednik vlade. Bistvo je, kaj kmetu da oziroma kaj mu vzame. In na podlagi tega se odločam.
Kaj se je poslabšalo pod to vlado?
Najbolj tri stvari. Obdavčitev OMD, ki je prej ni bilo. Pritiski na govejo žival oziroma prežvekovalce. In da se je cela malha denarja, namenjenega kmetom, začela zmanjševati. Res je, da so vanjo dali nekaj več, ampak so nas tudi bolj obdavčili. Za mlado družino, ki kmetuje – če so ji dali 1.000 evrov, so ji 3.000 evrov vzeli.
Kakšni so pritiski glede goveda?
Zdi se, kot da potem, ko imamo tisočletno tradicijo kmetovanja, reje goveda in drugih živali, zdaj čez noč kmetje živali ne znamo več rediti. Če kdo želi dobro živalim, je to kmet. Če se krava dobro počuti, da ogromno mleka. Če se bik dobro počuti, se dobro redi, hitro priraste in nam da denar. Zakon o zaščiti živali in nevladne organizacije pa se zdi, da smo kmetje postali mučitelji živali in neuki reje živali. Začelo se je že s tem, da je predsednik vlade rekel, da moramo nehati jesti meso. Nato z obtožbami, da živali, predvsem prežvekovalci, onesnažujejo Slovenijo, kar ni res. Vse naše živali skupaj prispevajo le 1,8 odstotka izpustov CO2.
Poleg tega smo lani dobili še obdavčitev OMD, pristojbino za gozdne ceste, in vse to združeno je privedlo do tega, da gremo na ceste.
Kaj zahtevate glede zveri in divjadi?
Zaradi divjadi ne morem imeti njiv, ker ni tako visoke ograje, da bi ustavila jelena. Zato imam problem z močno krmo, ki je ne morem pridelati. Tudi medveda imamo vsako leto na obisku. Ko ti zver pokolje pol črede … Na ministrstvu za naravne vire rečejo kmetom, da dobijo odškodnino. Vendar še nisem slišal, da bi kdo od kmetov dobil odškodnino za psihične težave, ki jih ima zaradi tega.
Rešitev je enostavna. Treba je narediti načrt, da bo odvzem večji, kot je rodnost, to zahtevamo glede divjadi. Pri volkovih pa zahtevamo, da se začnejo upravljati, tako kot se medvede. Da strokovnjaki vsako leto ocenijo število zveri in število, koliko jih je treba odloviti.
Se boste v torek pripeljali s traktorjem v Ljubljano?
Sam ne bom prišel s traktorjem, ker je predaleč in nimam tako dobrega traktorja, da bi toliko ‘letel’. Za te strme površine tudi kak dober in velik traktor ne pride v poštev. Prišel bom sam in verjetno bom zelo glasen.
Ko ste nazadnje kmetje prišli protestirat v Ljubljano, ste slišali očitke, da so vaši traktorji vredni po 100 tisoč evrov. Kaj vam torej manjka? Kaj pravite na te očitke?
Res je. Koliko kmetov ali lastnikov pa se pelje na Maldive s traktorjem ali pa na morje na Hrvaško? Nisem ga še videl. To je osnovno sredstvo za kmetovanje. Če vlada želi, da bi še kar delali z voli, ne vem, zakaj se moderniziramo in imamo računalnike. Zasebnik ima lahko čudovite stroje, podjetja pa proizvodne linije, vredne milijone. To se vedno pohvali in pokaže. Kmet pa naj ne bi smel imeti boljšega traktorja, da lažje, predvsem pa varno dela z njim?
Pogovor z Janezom Bejo si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje