Kmetje naslednji teden napovedujejo protest s traktorji v Ljubljani, saj niso zadovoljni z napredkom pogajanj s pristojnimi. Predsednik sindikata slovenskih kmetov Anton Medved je pozval k mirnim in kulturnim protestom, meščanom pa se je vnaprej opravičil za nevšečnosti in obenem prosil za razumevanje, saj se borijo "za svoje pravice". Protest so sicer pripravljeni zamrzniti, če bodo z vlado do petka dosegli konkreten napredek.
Kmetijske organizacije za 19. marec napovedujejo protest s traktorji, saj niso zadovoljne z napredkom pogajanj s političnimi odločevalci. Protest so pripravljene odpovedati ali zamrzniti, če bodo z vlado do petka dosegli konkreten napredek. “Od vlade je odvisno, ali protest bo,” je dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič.
“Mi smo odprti za pogajanja. Pričakujemo, da bomo do petka dosegli določene napredke pri naših zahtevah. Od vlade je torej odvisno, ali protest bo,” je dejal predsednik KGZS. Odpovedati oz. zamrzniti so ga pripravljeni, če bo izpolnjene vse njihove ključne zahteve oz. če bo nedorečena ostala le kakšna zahteva in bodo potrebovali dodaten čas za dogovor.
V nasprotnem primeru napovedujejo protest z razno kmetijsko mehanizacijo pred pristojnimi ministrstvi in na Trgu republike v Ljubljani. “Pozivamo na mirne in kulturne proteste, izgredov pa ne pričakujemo,” je prepričan predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Protest se bo začel ob 10. uri, zbirali se bodo na Trgu republike, nato sledi vožnja po prestolnici. Trajal bo predvidoma do 14. ure. Pričakujejo okoli 2.000 traktorjev.
Vnaprej se je opravičil meščanom za nevšečnosti in obenem prosil za razumevanje, saj se borijo “za svoje pravice”. “Od vlade zahtevamo, da bomo lahko še naprej obdelovali slovensko podeželje,” je dodal.
Do vlade imajo več zahtev. Po besedah predsednika Združenja hribovskih in gorskih kmetov Janeza Beje okoli 45.000 hribovskih kmetov v Sloveniji zahteva, da se izplačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD plačila) izvzamejo iz obdavčitve, kot je to v preteklosti že veljalo.
“To je veliko število kmetov, predvsem pa veliko kmetij, ki obdelujejo res hribovite, strme kmetije. Tukaj ni prihodka in to je treba umakniti, če želimo ohraniti te površine, predvsem pa, če želimo na njih ohraniti mlade,” je dejal Beja.
Prav tako po njegovih besedah zahtevajo, da se odstotek pristojbine za gozdne ceste zmanjša za en odstotek. “Gozdne ceste vzdržujemo ponavadi kmetje, nekaj malega zavod za gozdove oziroma občine, uporabljamo ga pa jih vsi državljani. Ni pošteno, da smo v desetih letih prišli z 1,5 milijona na sedem milijonov evrov pobranega denarja. To je nesmiselno, povejte mi, katera pristojbina se je v tem času povečala za petkrat,” je izpostavil.
Žveglič se je dotaknil, da ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom, a menimo, da je treba s “tresočo roko” v načrte vključevati suhe zadrževalnike. “O tem potekajo intenzivna srečanja. Po dva na dan z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom in direktorico direkcije za vode tudi z lokalnimi skupnostmi in prizadetimi kmetijami,” je pojasnil.
Kot ključno zahtevo je izpostavil celovito presojo vplivov na okolje.
“Da se preveri, kaj bi načrtovanje pomenilo za vsako kmetijo, da se naredi finančni in ekonomski načrt za vsako posamezno kmetijo.” Žveglič je dodal, da so pri zahtevah naleteli na posluh pristojnih, a imajo dva sklopa težav: in sicer pri suhih zadrževalnikih, ki so že umeščeni v prostor, in pri tistih, ki se umeščajo zdaj.
“Upam, da bomo do petka že podpisali kakšne zaveze,” je sklenil Žveglič in ponovno zatrdil, da s pristojnimi potekajo intenzivni pogovori.
Predsednica Zveze podeželske mladine Anja Kastelic je medtem opozorila, da je nedopustno, da sredi marca določene kmetije še vedno niso prejele izplačil, vezanih na zbirno vlogo, ki jim predstavljajo zagonska sredstva za začetek proizvodne sezone.
“Mi zahtevamo takojšnja izplačila in pa zavezo, da bodo izplačila v naslednjem letu redna in da bodo roki jasni,” je dejala.
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič pa se je dotaknil kmetijskih okoljskih podnebnih ukrepov, ki po njegovih besedah ne smejo biti sami sebi namen. Ob tem je pozval k zagotovitvi dovolj sredstev za izvajanje ukrepov.
Medved je izpostavil še problematiko zveri in divjad. Zahtevajo, da se v slovensko zakonodajo prenese evropska uredba, saj da je slovenska strožja. Prav tako zahtevajo, da se populacija zveri zmanjša na okolju vzdržno raven.
“Mislim, da si zatiskamo oči in se ne zavedamo tega, da je hrana najboljše orožje. Mi kmetje in kmetice želimo pridelovati hrano, ampak potrebujemo za to dobro in pa podporno okolje, zato zahtevamo, da uslišite vse te naše pripombe in prošnje,” pa je sklenila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule.
Že februarja je po Sloveniji potekalo več protestnih shodov, na katerih so kmetje opozarjali na stanje v kmetijstvu. Nato so konec februarja kmetijske organizacije zaradi nezadovoljstva s potekom pogajanj napovedale protest.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje