Ustavno sodišče razveljavilo člen novele, ki je dovoljeval tajno sledenje tovoru

Slovenija 03. Jun 202413:43 > 15:36 2 komentarja
Tovornjak
Foto: Aljaž Uršej/N1

Ustavni sodniki so soglasno razveljavili člen novele zakona o finančni upravi, po katerem bi lahko uprava v finančnih preiskavah brez sodne odločne uporabljala pripomočke za sledenje blagu.

Ustavno sodišče je presodilo o spornem členu novele zakona o Finančni upravi RS (Furs), ki je bila sprejeta leta 2023. Člen novele je namreč Fursu v primeru finančnih preiskav dovoljeval uporabo tehničnih pripomočkov za sledenje blagu brez kakršne koli sodne določbe.

Skladno z novim 18.a členom zakona o Fursu bi lahko uradna oseba oz. predstojnik na finančni upravi v primeru suma najtežjih kršitev predpisov o obdavčenju s področja trošarin, carin in davka na dodano vrednost pridobival podatke o položaju in gibanju blaga z uporabo sledilnih naprav, ki uporabljajo globalni sistem pozicioniranja (GPS).

Namestiti bi jih smel le na zunanji del vozila, tako pridobljeni podatki pa bi se lahko uporabljali le v postopkih v zvezi s finančno preiskavo, za katero so bile sledilne naprave odrejene. Na podlagi zagotovil vlade oz. ministrstva za finance kot predlagatelja bi se podatki smeli uporabljati le za sledenje blagu, ne tudi ljudem.

Vlada je ob sprejemanju zakona in pozneje izpostavljala tudi številne varovalke za to, da se bo ukrep uporabljal sorazmerno, v najmanjši možni meri in na način, ki preprečuje nedovoljene posege v pravico zasebnosti posameznika in varstvo osebnih podatkov.

A ta ukrep je bil v javnosti deležen številnih ostrih kritik, zato je bila zakonska novela v začetku 2023 z glasovi Svobode in Levice sprejeta šele v drugo, po vetu državnega sveta, ob napovedi, da bo koalicija sama poslala sporni člen v ustavno presojo.

Ker se to ni zgodilo, je to marca lani storil Varuh človekovih pravic, ki je ocenil, da omenjeno pooblastilo ni v skladu s petimi členi ustave. Po presoji varuha gre tako za kršitev 2., 15., 23., 35. in 38. člena najvišjega pravnega akta v državi.

Ustavni sodniki so se ustavili že pri drugem členu ustave

Že kmalu zatem, aprila lani, je ustavno sodišče zaradi možnosti nastanka težko popravljivih posledic v primeru uporabe zakonskega določila, ki bi presegale posledice v primeru neuporabe novega pooblastila, izvajanje omenjenega 18.a člena zadržalo.

Zdaj ga je dokončno tudi razveljavilo, tako kot tedaj pa je bila odločitev sprejeta soglasno.

Ustavni sodniki so se v svoji presoji ustavili že pri vprašanju skladnosti z drugim členom ustave, da je Slovenija pravna država, iz katerega izhaja načelo jasnosti in pomenske določljivosti zakonskih ukrepov. Očitanega neskladja z drugimi členi ustave nato niti niso več presojali.

Presodili so namreč, da je izpodbijana določba v neskladju z načelom jasnosti in pomenske določljivosti, ker z ustaljenimi metodami razlage iz 18.a člena ni mogoče ugotoviti vsebine hujšega prekrška; razmerja finančne preiskave za namen zagotovitve medsebojne pomoči organom EU, članic unije in tretjih držav do zakonskega pogoja preprečitve, preiskave in odkritja kršitev predpisov, za nadzor katerih je odgovoren Furs ter časovnih omejitev ukrepa in ravnanja uradne osebe na Fursu, ki odredi uporabo sledenja.

Varuh: Odločba pomembno poudarila pomen jasnosti in določnosti zakonodaje

Varuh človekovih pravic je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča in v odločbi vidi pomemben prispevek k razumevanju pomena jasnosti in določnosti zakonske ureditve. “Zadovoljen sem, da je ustavno sodišče soglasno pritrdilo strokovnim argumentom varuha, saj je šlo po naši oceni pri 18.a členu zakona o finančni upravi za poseg v zasebnost, ki je ustavno zajamčena človekova pravica,” je v odzivu zapisal varuh Peter Svetina. Prav institucija varuha je namreč zahtevala ustavno presojo spornega člena.

Odločba ustavnega sodišča po njegovem prepričanju pomembno prispeva k razumevanju pomena jasnosti in določnosti zakonske ureditve, s katero država ureja posege v človekove pravice, ter pravice do zasebnosti v demokratični družbi. Od pripravljavcev zakonodaje in zakonodajalca pričakuje, da bodo te standarde v prihodnje upoštevali pri svojem delu.

Tokratna odločitev ustavnih sodnikov je po Svetinovi oceni dokaz, da ima institucija varuha pomembno vlogo pri nadziranju oblasti in opozarjanju na kršitve človekovih pravic ter zagotavljanju ustavnopravne skladnosti predpisov v Sloveniji.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje