Ustavni sodniki so prisluhnili Varuhu človekovih pravic in začasno zadržali določbo zakona o finančni upravi, po kateri lahko Furs v finančnih preiskavah tajno sledi gibanju blaga. Varuh človekovih pravic Peter Svetina odločitev ustavnega sodišča pozdravlja.
Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvrševanje člena zakona o finančni upravi, po katerem lahko finančna uprava (Furs) v finančnih preiskavah brez sodne odredbe uporablja tehnične pripomočke za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga. Zahtevo za oceno ustavnosti te določbe je vložil Varuh človekovih pravic, ki je tudi predlagal, da se njeno izvajanje do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
Kot lahko preberemo v obrazložitvi sklepa, je ustavno sodišče tehtalo med možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v primeru uporabe tehničnih pripomočkov za sledenje blagu, če bi nato v ustavnosodni presoji ugotovilo protiustavnost določbe, in med možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, če bi izvrševanje izpodbijane ureditve začasno zadržalo, nato pa ugotovilo, da je zakon skladen z ustavo.
Pri tem tehtanju je izpostavilo navedbe Varuha človekovih pravic, da bi z izvrševanjem izpodbijane določbe nastale težko popravljive posledice v obliki posega v (informacijsko) zasebnost vseh oseb, povezanih s tovorom v prevoznem ali prenosnem sredstvu, ki se mu sledi. “Če bi bil ta zatrjevani poseg kasneje spoznan za protiustavnega, bi to tudi po oceni ustavnega sodišča pomenilo možnost nastanka težko popravljive škodljive posledice. Prikrito sledenje lokaciji prevoznih sredstev in s tem možnosti sledenja tudi določenim ali vsaj določljivim osebam, povezanim s tovorom na prevoznem ali prenosnem sredstvu, pomeni poleg zbiranja podatkov o njih, kar je že samo po sebi poseg v pravico do varstva osebnih podatkov, tudi nevarnost, da se državni organ seznani z lokacijo in gibanjem teh oseb na javnem in zasebnem prostoru in s tem s podrobnostmi iz njihovega zasebnega življenja,” je navedlo ustavno sodišče. Varuh je izpostavil tudi nejasnosti zakonsko opredeljenega ukrepa, zlasti glede pogojev za odreditev sledenja blagu, njegovega obsega, uporabe zbranih podatkov in možnosti sodnega varstva prizadetih posameznikov. Če bi se zakonska opredelitev izkazala za tako nejasno, da ne bi omogočala presoje, kje je meja med dovoljenim in nedovoljenim, bi bili po navedbah ustavnega sodišča omogočeni samovoljno delovanje Fursa in nepredvidljivi posegi v človekove pravice. Zlasti ko gre za možnost uporabe pooblastila, ki se izvaja na prikrit način in torej osebe, ki so povezane s tovorom, zanj ne vedo, je treba upoštevati, da možnost nastanka škodljivih posledic sega v same temelje zakonitosti delovanja državnih organov, je še navedlo ustavno sodišče.
Na drugi strani je izpostavilo, da bi z začasnim zadržanjem izpodbijane ureditve lahko nastale težko popravljive škodljive posledice za varnejše in učinkovitejše delovanje Fursa v boju proti hujšim davčnim zatajitvam, kar je v odgovoru na predlog za začasno zadržanje poudaril državni zbor. Vendar pa tako državni zbor kot vlada po navedbah ustavnega sodišča nista izkazala, da bi bilo opravljanje finančne preiskave brez izpodbijanega pooblastila Fursa popolnoma onemogočeno. Ustavni sodniki so še izpostavili, da je vlada, ki začasnemu zadržanju ne nasprotuje, v svojem mnenju navedla, da bi se izpodbijana določba uporabljala v številčno zelo omejenem obsegu.
Ustavno sodišče je torej ocenilo, da bi izvrševanje izpodbijanega člena lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, ki bi bile znatno hujše od posledic, nastalih z njegovim zadržanjem. Odločitev je sprejelo soglasno. Sklenilo je še, da bo zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega člena zakona o finančni upravi obravnavalo absolutno prednostno.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina odločitev ustavnega sodišča za zadržanje pozdravlja. Kot je poudaril že ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti, gre pri izpodbijanem členu zakona o finančni upravi po njegovi oceni za poseg v zasebnost, ki je ustavno zajamčena človekova pravica. “Omenjeno odločitev ustavnega sodišča razume tudi v smislu utemeljenosti vsebinskih pomislekov in dvomov, ki jih je institucija Varuha izrazila o ustavnopravni primernosti omenjenega zakona,” so še navedli v kabinetu varuha človekovih pravic Svetine.
Sprejemanje novele zakona o finančni upravi je sicer spremljalo pestro politično dogajanje. Opozicija je glasno izpostavljala, da se blago ne premika samo in da gre torej tudi za sledenje ljudem. Pomisleke so imeli tudi v koalicijskih SD in Levici. Novela je bila na seji državnega zbora sredi lanskega decembra tako sprejeta le z glasovi poslancev Svobode, opozicija je glasovala proti, poslanci SD in Levice pa so se pri glasovanju vzdržali. Ker pa je državni svet na novelo izglasoval veto, je bilo za njeno ponovno potrditev potrebnih 46 glasov in torej 41 glasov poslancev Svobode ni zadoščalo. Največji vladni stranki je na pomoč priskočilo vseh pet poslancev Levice. Ti so kot razlog za preobrat navajali obljubo, da bo skupina poslancev koalicije vložila zahtevo za presojo ustavnosti spornega člena zakona o finančni upravi. Poslanci SD so se tudi pri ponovnem glasovanju vzdržali.
Nato pa so se v koalicijskih vrstah začela preigravanja, kdo naj bi se podpisal pod zahtevo za oceno ustavnosti. Premier Robert Golob je na novinarski konferenci izpostavil dogovor, da bodo koalicijske stranke prispevale vsaka po tretjino poslanskih podpisov. A so se oglasili v SD. Povedali so, da dokončnega dogovora ni bilo in da njihovi poslanci podpisov ne bodo prispevali. Prerekanje v koaliciji je z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti spornega člena zakona o finančni upravi nato pomiril varuh človekovih pravic.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje