Kot kaže, bo zakon o finančni upravi prvi vladni zakon v tem mandatu, ki bo padel. Mnogim se namreč zdi sporno, da bi lahko finančni inšpektorji brez odredbe sodišča nameščali sledilne naprave na sumljive pošiljke oziroma tovornjake. Vendar inšpektorji že dolgo časa tajno in brez odredbe zasledujejo pošiljke, tako da se vozijo za njimi. So torej sporne tudi veljavne pristojnosti?
Na prvi naslednji seji, ki bo konec janurja, bo državni zbor ponovno odločal o predlogu sprememb zakona o finančni upravi. Kot kaže, bo to prvi vladni zakon, ki bo v tem mandatu padel. Tudi koalicijski stranki SD in Levica je zmotila določba, po kateri bi lahko finančni inšpektorji brez odredbe sodišča tajno nameščali sledilne naprave na vozila s sumljivim blagom.
Vendar finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da finančni inšpektorji že zdaj sledijo blagu, le da tega ne počnejo s sledilnimi napravami, ampak se v avtomobilih vozijo za sumljivimi pošiljkami. Predlagani način je samo bolj učinkovit in varnejši, pojasnjuje.
Zato se postavlja vprašanje, ali so tudi veljavne pristojnosti finančne uprave sporne. Jasnih odgovorov pa od poslank in poslancev, ki bodo ponovno odločali o zakonskem predlogu, nismo dobili.
Svoboda ostala sama
Državni zbor je pred približno dvema tednoma potrdil predlog sprememb zakona o finančni upravi, vendar so za predlog glasovali samo poslanke in poslanci Gibanja Svobode, stranke, iz katere prihaja finančni minister. Izid glasovanja je bil 38 proti 28.
Nato pa je državni svet izglasoval veto na spremembe zakona. Da bi bile te vnovič potrjene, bi moralo zanjo glasovati vsaj 46 poslank in poslancev. To pa se očitno ne bo zgodilo, saj opozicijski SDS in NSi predlogu močno nasprotujeta, koalicijski stranki SD in Levica pa sta že potrdili, da bosta spet vzdržani.
S spremembami zakona želi ministrstvo za finance v prvi vrsti direktorjem davčnih uradov in davčnim inšpektorjem zagotoviti sistemske pogoje za samostojno in neodvisno delovanje. Treba je preprečiti morebitne arbitrarne posege s strani predstojnika oziroma generalnega direktorja finančne uprave, pravijo na ministrstvu. Zakonodajne spremembe, ki jih je sprejela prejšnja koalicija, so namreč avtonomijo inšpektorjev omejile, pojasnjujejo.
Če bi predlog vseboval samo te spremembe, bi bil sprejet, saj jih SD in Levica podpirata. Se jima pa zdijo sporne nekatere določbe, s katerimi želi ministrstvo povečati učinkovitost delovanja finančne uprave. Ministrstvo bi namreč uvedlo novo možnost, da bi finančni inšpektorji na blago oziroma vozila tajno nameščali sledilne naprave s sistemom globalnega sistema pozicioniranja (GPS) za ugotavljanje položaja in gibanja blaga.
Tajno zasledovanje pošiljk
Sledilne naprave bi inšpektorji lahko namestili na vozila, ki bi prevažala blago, za katero bi inšpektorji sumili, da so bile z njim storjene najtežje kršitve predpisov o obdavčenju. Šlo naj bi predvsem za hujše davčne prekrške, ki so našteti v 395. členu zakona o davčnem postopku in 141. členu zakona o davku na dodano vrednost. Torej prekrške, za katere je zagrožena kazen za posameznike med 400 in 5.000 evri, za pravne osebe pa med 4.000 in 125.000 evri.
Sledilnik bi na primer lahko namestili na tovornjak s pošiljko tobačnih listov, ki bi prišla v Luko Koper, je na seji državnozborskega odbora za finance navedel državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič. Kot ga je bilo razumeti, naj bi se v zadnjem času pogosto dogajalo, da v Slovenijo pridejo takšne pošiljke, na katerih piše, da bodo potovale naprej, vendar v resnici ne zapustijo Evropske unije (EU). Na območju EU naj bi se torej predelale v tobačne izdelke, namenjene kajenju. To pa je pomembno, ker tobačni listi niso obremenjeni s trošarinami, rezan tobak in drugi tobačni izdelki pa so. Tako naj bi se torej izogibali plačilu trošarin.
Namestitev sledilnika na določena vozila bi predlagal finančni inšpektor, odločitev pa bi sprejela “s strani predstojnika pooblaščena oseba”. Odločali bi torej na finančni upravi brez zunanjega nadzora. V kazenskih postopkih so takšni preiskovalni ukrepi mogoči samo z odredbo sodišča.
Brez zunanjega nadzora
Razen Gibanja Svobode vse parlamentarne stranke menijo, da takšna ureditev ne bi bila ustrezna. Vse moti, da bi finančna uprava o tem odločala samostojno in da uporabe ukrepa ne bi nadziral nihče od zunanji. Vsi so tudi poudarjali, da blago “ne hodi samo po cesti”, zato se dejansko ne sledi blagu, ampak vedno tudi fizičnim osebam.
Nasprotniki predloga želijo, da o ukrepu odloča sodišče, tako kot odloča tudi o uporabi prikritih preiskovalnih ukrepih v policijskih preiskavah. Nekateri so menili, da bi dobro tudi, če bi nadzor nad finančno upravo opravljala ena od komisij državnega zbora.
Boštjančič: Že zdaj sledijo, tako bi bilo samo bolj varno in ekonomično
“Že danes finančna uprava izvaja tovrstno delo, samo da izvajajo ga uslužbenci finančne uprave, tako da v avtomobilih sledijo tem pošiljkam,” pa je pred nekaj tedni v Odmevih na TV Slovenija dejal Boštjančič. “S tega vidika se ne bo popolnoma nič spremenilo, samo delo bo bolj varno za uslužbence in bolj ekonomično,” je dodal.
Kot so nam neuradno pojasnili na finančni upravi, inšpektorji, ki zasledujejo tovornjake s sumljivimi pošiljkami, tvegajo, da bodo odkriti. Poleg tega je včasih pošiljkam težko slediti, piše v obrazložitvi predloga zakona, saj “pošiljke pogosto zamenjajo prevozno sredstvo, vmes se spremenijo dokumenti in za blagom se izgubi vsaka sled”.
Tajno spremljanje lokacije blaga nikoli ni bilo sporno, so nam zatrdili na finančni upravi. “Sama identifikacija lokacije blaga ne omogoča vodenje postopka zoper konkretno osebo, ampak je potrebno v postopku ob uporabi ostalih pooblastil zbrati podatke o zavezancu/kršitelju v konkretnem primeru,” so pojasnili.
Je sporno oboje ali nič?
Če gre pri predlagani spremembi samo za bolj učinkovito izvajanje že veljavnih pooblastil, so torej sporna tudi veljavna pooblastila? Ali pa držijo zagotovila finančnega ministrstva, da niso sporna ne veljavna ne predlagana pooblastila, saj je dovolj varovalk, ki zagotavljajo, da se ne bodo zbirali osebni podatki?
Jasnega odgovora od poslanskih skupin nismo dobili. V Levici so zatrdili, da nobena od oblik spremljanja, ki jih finančnim inšpektorjem dovoljuje veljavni zakon, ni tajna. V SDS pa pravijo, da FURS ne bi predlagal dodatnih pristojnosti, če ne bi šlo za nič bistveno novega.
Kot smo zapisali, Boštjančič meni, da finančna uprava potrebuje nove pristojnosti zato, da bo lahko učinkoviteje in varneje opravljala naloge, ki jih že izvaja. Finančni inšpektorji pa lahko že zdaj tajno spremljajo blago, tudi fotografirajo in snemajo ga lahko. Samo v primeru, da fotografirajo ali snemajo fizično osebo, morajo to osebo seznaniti s tem.
“Finančna uprava in drugi organi so v zadnjih letih res pridobivali vse več pooblastil, predvsem za obsežno zbiranje podatkov, z namenom pregona finančnih prekrškov,” pa so nam odgovorili iz poslanske skupine Socialnih demokratov. “Ne problematiziramo teh pooblastil, temveč si želimo, da se učinkoviteje uporabljajo tudi za pregon kriminala, pod nadzorom sodišč. S tem bi se finančni organi približali vlogi ‘finančne policije’, njihove pristojnosti pa bi bile pod ustreznim sodnim nadzorom, kot je to običajno pri drugih represivnih organih.”
Na FURS pravijo, da imajo pristojnosti za tajno sledenje že zelo dolgo. Zakon o finančni upravi je začel veljati leta 2014, pred tem pa so se ta pooblastila izvajala v skladu z zakonom o davčnem postopku in zakonom o carinski službi, ki je bil sprejet leta 1999, so pojasnili.
O “finančni policiji” predstavniki aktualne vlade doslej niso govorili. Ministrstvo za finance vztrajno ponavlja, da predlagajo ukrepe, ki nimajo nobene veze s kazenskimi postopki. Božič je v državnem zboru dejal, da zakonski predlog prinaša možnost sledenja blagu v postopku finančne uprave, torej v upravnem postopku, ki ga je treba strogo ločiti od kazenskega postopka. “Če bi prišlo do nekih indicev oziroma suma, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje, to seveda ni delo finančne uprave, ampak policije in tožilstva. V takem primeru se odpelje po predpisih, ki veljajo za kazenski postopek,” je dejal.
Informacija pooblaščenka ne more rešiti dileme
Poslanske skupine, ki ne podpirajo predloga, se sklicujejo na mnenja Informacijske pooblaščenke, odvetniške zbornice in profesorja prava Rajka Pirnata.
Pirnat je v začetku decembra za Delo dejal, da je predlagana nova pristojnosti finančne uprave “zelo mejna”, a je pozneje ocenil, da so varovalke zadostne, predlog pa ni neustaven.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je ministrstvu za finance svetovala, naj inšpektorjem dovolili nameščanje sledilnikov samo pod pogojem, da dobijo zeleno luč sodišča. Na vprašanje, ali enako velja tudi za sledenje z avtomobilom, pa informacijska pooblaščenka ne more odgovoriti. “Pristojni smo samo za vprašanja obdelave osebnih podatkov v okviru zbirk oziroma z avtomatiziranimi sredstvi, kot se to na primer zgodi v primeru uporabe GPS naprav in podobnih naprav na vozilih ali v primeru uporabe tehničnih pripomočkov za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga,” je pojasnila.
S prošnjo za pojasnila smo se obrnili tudi na odvetniško zbornico, ki meni, da je predlog “nevaren in ogroža vladavino prava”. Odgovorili so nam, da se predlog od obstoječih ukrepov ključno razlikuje, saj se je nemogoče izogniti sledenju osebam, ko se sledi blagu. Na vprašanje, zakaj je to težava samo v primeru sledenja blagu s pomočjo GPS naprav, ne pa tudi ob fizičnem zasledovanju, pa niso odgovorili. “Odgovor bi zahteval vključenost Zbornice v sam postopek priprave zakona, kjer se upoštevajo tudi morebitne anomalije obstoječe ureditve, zato pojasnil v tem trenutku ne moremo podati,” so razložili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje