V Celju odslej ogrožene kopenske želve, priprava na transport trajala eno leto

Celjska Tropska hiša je iz živalskega vrta v Dublinu sprejela štiri samce indijskih kornjač.
Kot so sporočili s Tropske hiše, je priprava samcev kornjač na transport trajala približno leto, saj so želve v osrednji del Evrope morali pripeljati z letalom. Po vseh odobritvah in opravljenih veterinarskih testih so jih v posebnih boksih s primerno temperaturo najprej iz Dublina z letalom prepeljali do Dunaja, nato pa z avtom v Celje.

Oskrbniki želvam v Tropski hiši vsak dan pripravijo obrok, ki ga sestavljajo več vrst listnate zelenjave, seno ali sveža trava z zelišči, nekaj plodov in korenik, opuncija, peleti iz travniških rastlin, sipina kost in ostali dodatki ter nekaj živalskih beljakovin. Večkrat tedensko jih tehtajo in tako spremljajo njihovo počutje ter zdravstveno stanje.

S prihodom štirih samcev je tudi Tropska hiša postala del mednarodnega programa, ki se trudi to vedno bolj ogroženo vrsto kopenske želve ohraniti.
V prihodnjih štirih letih tako pričakujejo tudi mladiče, ki jih bodo podarili ostalim izobraževalnim in naravovarstvenim institucijam in tako poskrbeli za obstoj vrste v varnem in nadzorovanem okolju.

Kot so zapisali, je namreč indijska zvezdasta kornjača ranljiva vrsta želve, ki v naravi poseljuje suha območja in grmišča Indije, Pakistana in Šrilanke. V naravi populacija šteje le nekje 10.000 živali, še vedno pa je v upadanju. Vrsto ogrožata predvsem izguba življenjskega prostora in divji lov.

Ob tem so navedli besede direktorja Tropske hiše Simona Cirkulana, da so želve v naravnem okolju pomemben del ekosistemov, saj skrbijo za raznašanje semen različnih rastlinskih vrst, prav tako z iztrebki pognojijo okolje, v katerem zrastejo nove rastline. Od želv so odvisne tudi druge živalske vrste in drugi organizmi.

Indijska zvezdasta kornjača živi od 30 do 80 let, v naravi običajno doseže do 55 let starosti. Običajno so samice večje od samcev in zrastejo od 25 do 30 centimetrov. Samice spolno zrelost dosežejo med 8. in 12. letom, medtem ko samci postanejo spolno zreli že med 6. in 8. letom.

Parijo se v deževni dobi. V 60-80 dneh po parjenju samica v gnezdo, kotanjo, ki jo izkoplje v zemlji ali pesku, odloži od eno do deset jajc. Jajca lahko odloži tudi devetkrat v sezoni. Po 50-180 dneh se iz jajc izvalijo mladiči, ki niso odvisni od staršev in so po izvalitvi samostojni.

V naravi je zato značilna velika umrljivost, saj mlade nebogljene želve pogosto uplenijo plenilci. Prav tako se z želvami hranijo tudi ljudje.