Struge nekaterih rek in hudournikov, ki so na začetku meseca po Sloveniji prinesle ogromno razdejanje, so še vedno polne naplavin. Že danes so sever države dosegle nevihte z lokalnimi nalivi, ki lahko na kritičnih območjih znova povzročajo poplave in prožijo plazove. Pomembnost hitre sanacije rečnih strug poudarjajo tako strokovnjaki kot župani prizadetih občin, kjer jih večinoma čistijo samoiniciativno.
Katastrofalne poplave z začetka avgusta so poleg razdejanih vasi, cest in narave za seboj pustile tudi močno predrugačene struge. V njih je še vedno veliko naplavljenega drevja, ruševin in drugega materiala, ponekod pa so si hudourniki in reke ustvarili povsem novo pot. Po izvedbi najnujnejših del in odprtju glavnine cestnih povezav do odrezanih krajev se zdaj glavna prizadevanja usmerjajo k čiščenju rečnih strug.
Nujnost hitrega čiščenja strug na območjih, ki so jih prizadele poplave, poudarjajo tako tamkajšnji župani kot strokovnjaki. Kot je v intervjuju za rubriko Poglobljeno opozoril predstojnik Inštituta za vodarstvo in strokovnjak za poplavno varnost dr. Primož Banovec, je podivjana voda struge marsikje podrla, zaradi česar bo sanacija trajala kar nekaj časa. “Če tako poškodovano vodno infrastrukturo prizadenejo novi poplavni dogodki, je lahko zelo hudo. Samo upamo lahko, da nam bo narava prizanesla,” je ocenil Banovec.
Slovenijo bo že popoldne in zvečer prešel nevihtni sistem z nalivi in močnimi sunki vetra. Na Agenciji RS za okolje (Arso) so zato za severni del države izdali oranžno opozorilo, opozarjajo pa tudi, da lahko predvsem v severni in osrednji Sloveniji hitro narastejo manjši potoki in hudourniki. Hidrolog z agencije za okolje Janez Polajnar je za N1 povedal, da so oranžno stopnjo opozorila izdali prav zaradi slabega stanja strug. Ljudem na kritičnih območjih svetuje, da vremenske razmere budno spremljajo in so previdni.
Prevaljski župan: Kar bi moral delati koncesionar, delamo sami
Prav zato na kritičnih območjih pospešeno popravljajo rečne bregove in odstranjujejo naplavine. Kot je za N1 povedal prevaljski župan Matic Tasič, trenutno delajo vse, da bi preprečili kakršnekoli negativne zgodbe ob jesenskem dežju. Organizirali so se sami, koncesionar s stroji ni prišel, je razložil župan. “Poglabljamo, odstranjujemo vejevje, delamo, kolikor moramo … ampak to je območje, veliko 7,5 kilometra. Pomagajo nam Avstrijci, francoska, italijanska, bosanska in makedonska vojska. Imajo manj strojev, ampak so izjemni. Kar bi moral delati koncesionar, delamo sami,” je bil kritičen Tasič.
Imeli so srečo, da je bil dan po poplavah v kraju projektant, ki dela tudi za vodarje. Kot je povedal Tasič, je pregledal oba bregova reke Meže, ju razdelil na odseke, ocenil stanje in škodo, narisal skice ter dal predloge izvajalcem. “Delamo brez načrtov od drugod. Vemo, kje je Meža odnesla bregove in suhe kamnite zložbe,” je razložil župan in dejal, da je zdaj prepovedal kamene zložbe v reki. “Nič nam ne koristijo, treba je betonirati kamen in zaščititi ljudi,” je poudaril.
Dela na Prevaljah je še ogromno, dobrodošli pa so vsi, ki imajo na voljo težko strojno mehanizacijo, je še pozval prevaljski župan.
Državni sekretar Boštjan Šefic, ki v kabinetu predsednika vlade vodi obnovo po poplavah, je poudaril da še vedno velja državni načrt zaščite in reševanja. To pomeni, da vse aktivnosti na terenu vodi republiški štab civilne zaščite, ki ima tudi podatke o stanju strug na terenu.
Poudaril je da, je treba najbolj problematične vodotoke sanirati do te mere, da ob deževju ne bodo poplavljali. “V tem trenutku lahko že rečem, da prav gotovo vsi vodotoki še niso v optimalnem stanju in da v primeru podobne situacije ne bi poplavljali,” je izpostavil Šefic in dodal, da bo do končne sanacije trajalo še kar nekaj časa.
Sekretar je pojasnil, da se sedaj pripravljajo na drugo fazo, ko bo državni načrt že zaprt, posebna služba vlade za obnovo pa še ne bo delovala. “To obdobje bomo skušali učinkovito premostiti tako, da bomo strokovnjake iz štaba civilne zaščite, ki imajo kopico podatkov o stanju na terenu, začasno vključili v ekipo,” je sklenil.
V Zgornji Savinjski dolini prepuščeni sami sebi
Struge pospešeno čistijo tudi v Zgornji Savinjski dolini. Občinam za to primanjkuje težke mehanizacije, brez katere ne bodo mogli urediti pretočnosti vodotokov in prevoznosti cest. Zato nekateri zgornjesavinjski župani iščejo pomoč pri različnih podjetjih in opozarjajo, da so prepuščeni sami sebi, navaja STA.
Bagre, tovornjake in drugo težko mehanizacijo potrebujejo tudi na Ljubnem ob Savinji, saj je še nekaj predelov v občini, ki so nedostopni. Kot je za STA dejal župan občine Franjo Naraločnik, tudi oni ugotavljajo, da bodo težave očitno morali rešiti sami.
Čiščenje strug je prednostna naloga, saj se bojijo, da bi se voda spet razlivala v stanovanjske hiše. Po županovih besedah občane vznemiri že slabša vremenska napoved.
Prav tako je čiščenje strug in zadrževalnikov prioriteta v Gornjem Gradu, kjer so cestne povezave že skoraj v celoti vzpostavljene. Gornjegrajski župan Anton Špeh je za STA pojasnil, da jim težko mehanizacijo zagotavlja podizvajalec, saj se bojijo novih padavin.
Skrb zaradi morebitnega jesenskega deževja, ki jim lahko povzroči precej težav, je izrazil tudi nazarski župan Matej Pečovnik. Trenutno jim preglavice delajo zasuti zadrževalniki in vodotoki, ki jih skušajo sami očistiti. Dela potekajo na sotočju rek Savinja in Dreta, kjer imajo šest prodišč, je Pečovnik pojasnil v izjavi za STA.
V Mozirju struge že očiščene
Medtem v Mozirju vodotoke ureja direkcija za vodo. Kot je povedal župan občine Ivan Suhoveršnik, so čiščenje strug začeli že takoj po ujmi. V glavnem je delo že opravljeno in struge očiščene, težave imajo le še v Lepi Njivi, kjer je po županovih besedah voda čisto podivjala – “ni ne ceste ne vodovoda”.
Največji problem zanje trenutno predstavlja čistilna naprava, ki je bila poplavljena, še vedno pa čakajo na nadomestne dele. “Škode je še in še. Vse občine računamo na državni oziroma evropski denar,” je dejal župan.
Zdaj se v Mozirju bojijo predvsem hujšega neurja, ki ga dosedanji ukrepi ne bodo prenesli. “Po svoje razumemo, nemogoče je, da bi jim do zdaj uspelo urediti škarpe ali nasipe,” je še dodal Suhoveršnik.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!