Menu Item
Vložene kazenske ovadbe na specializirano državno tožilstvo zoper nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja in šest njegovih tesnih sodelavcev, ki so v času tretje vlade Janeza Janše brskali po več sto bančnih računih fizičnih oseb in podjetij, odmevajo tudi na političnem parketu. In zdaj so nekatere stranke pripravljene bolj kot prej prisluhniti tudi informacijski pooblaščenki, ki že mesece opozarja, da je treba v zakon o preprečevanju pranja denarja, prav v izogib takšnim zlorabam, vgraditi varovalke.
“Zadeve tudi zdaj ne bom komentiral,” je bil kratek poslanec SDS Zvonko Černač. To je bil odgovor na novinarsko vprašanje, ali bo morda zdaj, ko je tudi že NPU ovadil Damjana Žuglja, direktorja urada za preprečevanja pranja denarja v času Janševe vlade, stranka SDS le komentirala afero slovenski Watergate.
Razen izjave Janeza Janše za N1 pred petimi meseci, da so namigovanja o njegovem predvolilnem paktu s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem “absurdna” in izjav tedanjih notranjega ministra Aleša Hojsa in finančnega ministra Andreja Širclja za N1, ki pravita, da o prečesavanju bančnih računov izjemno velikih razsežnosti v času njihove vlade nista vedela nič, se SDS na to afero ne odziva. Pa čeprav se je zgodila v času Janševe vlade na uradu, kamor je Žuglja postavil Janšev ministrski zbor. In čeprav gre za največje brskanje po bančnih računih v zgodovini Sloveniji brez pravne podlage.
Kot je pojasnil šef kriminalistične policije Damjan Petrič, so v tem primeru Dragana Šolaka na uradu za preprečevanje pranja denarja med novembrom 2021 in februarjem 2022 “v nasprotju z nekaj zakoni in tudi ustavo” prečesali kar 224 bančnih računov skoraj sto ljudi in podjetji v Sloveniji. To so storili na podlagi kratke anonimke, ki ni vsebovala nobenih dokazov ali dajala drugih razlogov za največje brskanje po bančnih računih v zgodovini Slovenije. “Tukaj je bila kršena pravica do varstva osebnih podatkov, ki je ena izmed temeljih človekovih pravic in svoboščin,” je še dejal direktor Uprave kriminalistične policije.
NPU je zato po dobro leto dni trajajoči preiskavi zaradi suma zlorabe uradnega položaja kazensko ovadil Žuglja in še šest njegovih tesnih sodelavcev na uradu, med katerimi so bili nekateri tudi člani stranke SDS.
V tedanji koaliciji Janeza Janše je bila tudi Nova Slovenija, kjer prav tako poudarjajo, da o brskanju po bančnih računih v času vlade, v kateri so sodelovali, niso vedeli nič. Podpredsednica stranke in članica preiskovalne komisije, ki se bo ukvarjala tudi s tem vprašanjem, Vida Čadonič Špelič, je dejala, da v stranki obsojajo vsakršno zlorabo položaja, če se to dokaže.
“Želimo si, da se to razčisti in upamo, da se to nikoli več ne bo ponovilo. Tako globoko poseganje v pravice posameznika za nas pomeni kršenje ustave in osnovnih človekovih pravic,” je dejala poslanka krščanskih demokratov.
Premier Robert Golob je bil že maja, ob razkritju enormnega brskanja po bančnih računih, oster. Dejal je: “Če medijska razkritja držijo, potem gre za eno izmed največjih zlorab uradnih institucij v politično-strankarske namene v zgodovini države z namenom vplivanja na izid volitev. Verjamem, da v demokratični in pravni državi, kot je Slovenija, ni in ne sme biti prostora za takšne srhljive zlorabe. Kakršnokoli podrejanje institucij za doseganje političnih ciljev ter obračunavanje s političnimi nasprotniki, mediji in civilno družbo je nedopustno, moralno zavržno in morebitno kaznivo dejanje. Takšni politiki in posameznikom moramo kot družba odločno reči ne.”
“Pozdravljamo, da je prišlo do kazenske ovadbe in upam, da bodo čim prej zaključeni tudi vsi sodni postopki okoli tega. Gre namreč za enega največjih škandalov, ki si ga je privoščila prejšnja vlada,” pa je dejal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.
Socialni demokrati pa pravijo, da naj najprej svoje opravijo pristojne institucije. Je pa predsednica SD Tanja Fajon za N1 STUDIO dejala, da podpira predlog informacijske pooblaščenke, ki že mesece opozarja, da je treba prav v izogib takšnim zlorabam v zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma vgraditi varovalke. Čeprav ta zakon v koaliciji in vladi za zdaj ni v središču pozornosti, se je Fajon zavezala, da bo, ko bo prišel na vrsto, prispevala k njegovemu izboljšanju.
Tudi v Levici in Novi Sloveniji so, kot so povedali, glede popravkov zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, zdaj pripravljeni prisluhniti informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, ki je že julija lani na ustavno sodišče vložila zahtevo za ustavno presojo nekaterih členov zakona. V njenem uradu so namreč prepričani, da je treba samovoljo urada in možnost zlorabe podatkov omejiti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje