Vlada je na zadnji delovni dan tega leta sprejela cenovno kapico za elektriko za mikro, mala in srednja podjetja, ki začne veljati s 1. januarjem. Za višjo tarifo bodo podjetja v prvi polovici prihodnjega leta plačevala največ 217 evrov za megavatno uro (MWh), za nižjo dnevno tarifo 155,5 evra in za enotno tarifo 195 evrov za MWh. Odprto ostaja vprašanje, kdo bo kril morebitno razliko do tržne cene.
Vlada je na zadnji letošnji delovni dan na dopisni seji začasno omejila cene elektrike za mikro, mala in srednja podjetja. Tako imenovana cenovna kapica velja od 1. januarja od konca junija prihodnje leto.
Za višjo tarifo bodo podjetja plačala največ 217 evrov za megavatno uro (MWh), za nižjo dnevno tarifo 155,5 evra za MWh in za enotno tarifo 195 evrov za MWh. Cene ne vključujejo davka na dodano vrednost.
To je relativno nižja cena kot je zadnja višina ponudb za elektriko za prihodnje leto, ki so jih dajali trgovci. Upoštevajoč zadnje objavljene borzne cene na nemški borzi so bile ponudbe okoli 300 evrov za MWh za višjo tarifo in 200 evrov za MWh za nižjo.
Pomembno je, da omejitev velja tudi za že sklenjene pogodbe, torej tudi za tiste, ki so pogodbo za dobave elektrike v prihodnjem letu že podpisali. Edina izjema so tisti, ki imajo pogodbo po nižji ceni.
Katero podjetje je mikro malo, srednje?
Mikro podjetja: do 10 zaposlenih, letni promet ali letna bilančna vsota ne presega 2 milijonov evrov.
Mala podjetja: od 10 do 50 zaposlenih, letni promet ali letna bilančna vsota ne presega 10 milijonov evrov.
Srednje velika podjetja: manj kot 250 zaposlenih, letni promet ne presega 50 milijonov evrov ali letna bilančna vsota ne presega 43 milijonov evrov.Ali spadate v katero od teh kategorij, bo vašemu distributerju sporočilo ministrstvo za gospodarstvo.
Za 90 odstotkov porabe
Kot določa uredba, količina električne energije, ki jo dobavitelj proda po tej ceni, ne sme presegati 90 odstotkov porabljene električne energije odjemalca za prvo lansko polletje, s čimer poskuša vlada spodbujati varčevanje. Za količine nad tem namreč podjetje plača tržno ceno.
Če podjetje v prvem polletju lani ni delalo, se upošteva 90 odstotkov povprečne porabe tega merilnega mesta v enakem obdobju v letih 2018, 2019 in 2020. Če je bilo merilno mesto priključeno šele v zadnjem letu in pol, pa se za posamezen obračunski mesec v letu 2023 upošteva 90 odstotkov povprečne mesečne porabe v času, v katerem je bilo priključeno.
Preobrat tik pred zdajci
Omejitev cen je presenečenje. Konec novembra je vlada namreč že določila formulo, po kateri morajo trgovci delati predračune za podjetja. Dva tedna nazaj je nato državni zbor (DZ) potrdil še shemo pomoči za podjetja. Ta je v gospodarstvu sprožila precej nezadovoljstva, ker naj bi bile končne cene, vključujoč subvencije, nekonkurenčne.
A pozivi gospodarstva, da naj vlada uvede kapico za podjetja (po vzoru gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev), so naleteli na gluha ušesa, dokler se ni v četrtek, torej tik pred koncem leta, med gradivi za obravnavo na vladi pojavil predlog uredbe za omejitev cen, ki jo je pripravilo infrastrukturno ministrstvo. Predlog je do danes zjutraj nato izginil s portala gradiv. Popoldne pa je vlada uredbo vendarle obravnavala na dopisni seji in tudi sprejela.
Težko breme na trgovcih
Kdo bo kril morebitno razliko med ceno, določeno z uredbo, in tržno ceno, za zdaj ni znano. To vprašanje je še vedno odprto tudi pri regulaciji cen elektrike, zemeljskega plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in javne zavode.
Pri regulaciji cen elektrike in plina za gospodinjstva, ki velja od septembra, škodo krijejo trgovci. Vlada je v preteklih mesecih obljubljala, da bo določila nadomestila za kritje škode (samo v Petrolu ocenjujejo, da bi ta za elektriko in plin v prihodnjem letu lahko dosegla 248 milijonov evrov), a jih za zdaj ni.
Pri podjetjih bo strošek večji, zato je pričakovati, da bo vlada v kratkem uredila tudi način izplačila nadomestil. Za pomoči gospodarstvu je država v proračunu predvidela 1,2 milijarde evrov (od tega 850 milijonov evrov za subvencije za plačilo elektrike, plina in tehnološke pare).
Uredba trgovcem nalaga, da v času veljavnostjo uredbe ne smejo prenehati z dejavnostjo dobave elektrike podjetjem. Prav tako morajo vsakemu podjetju, ki še nima pogodbe, obvezno posredovati ponudbo, če jo želi, ter skleniti pogodbo o dobavi, če se podjetje za to odloči. Končni odjemalci ne izgubijo pravice do menjave dobavitelja.
Odziv obrtne in gospodarske zbornice
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so zadovoljni z današnjo odločitvijo vlade, da omeji cene elektrike za mikro, mala in srednja podjetja. Vlada je izpolnila obljubo, so zapisali, predsednik OZS Blaž Cvar pa je dodal: “Ob zaključku leta je to zagotovo ena lepših novic, ki bo marsikateremu podjetju polepšala skok v novo leto.”
V OZS so spomnili, da so na nujnost regulacije opozarjali že dlje časa, saj da je to edina rešitev za ohranjanje konkurenčnosti slovenskih podjetij. Razmere kljub padanju cen niso bile normalne, trg enostavno ni funkcioniral, cena za MWh je zanihala tudi za 100 evrov v roku treh dni, so dodali.
Podjetja bodo lahko sedaj po njihovih ocenah delovala pod podobnimi pogoji nabave elektrike, tako na domačem trgu kot v mednarodnem okolju. Hkrati bo regulacija cene pomenila tudi bistveno manj pritiska na likvidnostne težave, kot če bi podjetja plačevala po 400 evrov za MWh elektrike in nato preko administrativnega postopka čakala na subvencijo. Velika večina podjetij namreč tudi s subvencijo ne bi dosegla regulirane cene.
Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljajo odločitev vlade, ki je sledila predlogom gospodarskih organizacij in sprejela uredbo, s katero je zamejila ceno električne energije za mikro, mala in srednja podjetja. Pričakujejo pa, da bo vlada vložila dodatne napore v reševanje problematike velikih in energetsko intenzivnih podjetij, ki nimajo regulirane cene in so morala v zadnjih mesecih zakupiti električno energijo za 2023 po enormno visokih cenah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje