Pred jutrišnjim potrjevanjem zakona o shemi pomoči za gospodarstvo je iz gospodarskih združenj slišati precej glasna opozorila, da si s cenami energentov, ki naj bi bile višje od držav, od koder izhajajo konkurenti naših podjetij, Slovenija dela medvedjo uslugo. Prva posledica bodo podražitve, a ni izključeno, da bodo nekatera podjetja trajno občutila energetsko krizo: tvegajo izgubo trga, "energetsko potratnih" izdelkov pa se morda ne bo več izplačalo izdelovati.
Malo pred začetkom koledarske zime so razmere v slovenski industriji daleč od slabih. Podjetja jahajo val močnega povpraševanja po koronakrizi. Izjemi sta Slovenska industrija jekla (SIJ) in Talum, velika porabnika zemeljskega plina oziroma elektrike, ki sta zaradi visokih cen že morala skrčiti proizvodnjo.
SIJ ima, kot smo večkrat pisali, več sto delavcev na čakanju oziroma skrajšanem delovniku. Posledice pa bodo verjetno širše, saj tako SIJ kot Talum 15 odstotkov proizvodnje prodata doma – zmanjšan obseg njune proizvodnje bi lahko sčasoma vplival na podjetja, ki kupujejo jeklo oziroma aluminij.
Trenutno stanje je daleč od slabega. Podjetja imajo robusten denarni tok, je v ponedeljek dejal šef NLB Blaž Brodnjak. Ključen izziv podjetij pred zimo pa so po njegovem mnenju prav cene energentov. Če želimo v prihodnjih mesecih izkoristiti val vračanja verig vrednosti v srednjo Evropo (tako imenovanega nearshoringa), mora biti cena elektrike po njegovi oceni “krepko pod 300 evrov za megavatno uro (MWh)”.
A cene bodo, kot po predstavitvi sheme pomoči za podjetja sporočajo gospodarska združenja, za večino večjih porabnikov nad to ravnjo. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je ta teden sporočila, da okoli 60 odstotkov vseh njenih članov še vedno nima zakupljene celotne količine energentov za prihodnje leto. Iz tega bi lahko sklepali, da zanje trenutni pogoji niso sprejemljivi.
Brez pogodbe, ker je cena previsoka
Izidor Krivec, direktor proizvajalca mesnih izdelkov Celjske mesnine, je dejal, da so kljub vladni shemi pomoči, ki jo jutri potrjuje državni zbor, zaskrbljeni. Lani so elektriko plačevali po 50 evrov za megavatno uro (MWh). Zaradi rasti cen elektrike v drugi polovici lanskega leta se niso odločili za zakup elektrike za letošnje leto. Letos so tako celo leto plačevali spot ceno, ki je z izjemo avgusta (takrat so cene za kratek čas močno poskočile) znašala povprečno 270 evrov za MWh. Zdaj se ponavlja lanska zgodba: pogodbe za prihodnje leto še niso sklenili zaradi previsokih ponudb, ki se gibljejo med 400 in 500 evrov za MWh.
Podobno je pri plinu, ki so ga lani plačevali po 13 evrov za MWh, zdaj je cena prek 100 evrov za MWh.
“S takimi cenami energentov dolgoročno ne bomo preživeli,” je prepričan Krivec. Na vprašanje, zakaj, je dejal: “Španski proizvajalci, ki v Sloveniji prodajo vedno več mesa, imajo elektriko po 100 evrov za MWh, hrvaški, ki prav tako povečujejo prodajo v Slovenijo, po 180 evrov za MWh. Kako naj tekmujemo z njimi?”
Borut Živulović/BOBO
“Strošek energentov za postopek zorenja kraškega pršuta, ki traja več kot 12 mesecev, je bil prej okoli 20 centov na kilogram, danes je dva evra za kilogram,” je dejal direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec.
Energetska potratnost vsakega izdelka
V Celjskih mesninah si sicer po Krivčevih besedah prizadevajo, da bi čim bolj ublažili posledice. Namestili so sončne panele, ki bodo zmanjšali potrebe po elektriki, optimizirali proizvodne procese, izračunali energetske potrebe posameznega izdelka. Kako se je ta spremenil, sogovornik ponazori na primeru pršuta. “Strošek energentov za postopek zorenja kraškega pršuta, ki traja več kot 12 mesecev, je bil prej okoli 20 centov na kilogram, danes je dva evra za kilogram.”
Če ne bo šlo drugače, bodo energetsko potratne izdelke nehali proizvajati. Na primer tiste, ki jih je treba več ur kuhati ali peči in porabijo veliko plina.
Krivec meni, da dviga deleža elektrike v prihodkih z 1,5 odstotka na šest ali sedem odstotkov dolgoročno nobena delovno intenzivna industrija, ki porabi tudi veliko energentov, ne bo preživela. “Najprej to pomeni višje cene izdelkov, dolgoročno pa oblikovanje monopolov.”
Pri tem se, kot je dejal, dvigujejo ne le cene energentov, temveč tudi surovin in delovne sile. Podražitve energentov pa bodo obenem tudi trgovce prisilile v dvig marže, je dejal Krivec. Na to je v začetku meseca že opozorila Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), po navedbah katere so trgovci izračunali, da bodo upoštevajoč državno subvencijo še vedno plačevali med 280 in 320 evrov za MWh. “Trgovci bodo morali povišane stroške energije blažiti prek povišanih cen proizvodov, kar bi imelo dodaten vpliv na stopnjo inflacije.”
PROFIMEDIA
“Trgovci bodo morali povišane stroške energije blažiti prek povišanih cen proizvodov, kar bi imelo dodaten vpliv na stopnjo inflacije,” menijo na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS).
Problem ima vsa Evropa
Seveda pa niso vsa podjetja v enakem položaju, glavna razlika je delež stroška energentov v lastni ceni. “Naše podjetje ni zelo energetsko potratno, zato nas tudi naraščajoče cene ne prizadenejo toliko,” pravi Tomaž Lah iz podjetja Nektar Natura. “Energente za prihodnje leto smo zakupili, največ porabimo plina. Ključno je, da je ta dobavljiv. Ker so bile poleti v medijih informacije, da bi to zimo lahko bile težave, smo nadgradili peč, ki jo zdaj lahko kurimo na kurilno olje.”
A podjetje prodaja v Turčijo in Združene arabske emirate (ZAE) in na globalni ravni je upad konkurenčnosti precej večji kot na evropskem. “Kar zadeva cene, smo v slabšem položaju kot zahodna Evropa, ki ima nižje cene. Predvsem pa izgubljamo na globalni ravni, proti azijski konkurenci.”
Višje stroške poskušajo ublažiti s tem, da varčujejo z energenti in da iščejo pozitivne učinke drugod, na primer pri pogajanju z dobavitelji surovin ter optimizaciji dobavnih verig.
Vlada obljubljala nižje cene
Po mnenju TZS lahko v primeru neustreznega naslavljanja problema cen energentov spomladi nastopijo “resne motnje v gospodarstvu”. V podjetjih in gospodarskih združenjih spomnijo na obljube premierja Roberta Goloba. Ta je na oktobrskem srečanju s podjetji in GZS v Goriških brdih po navedbah v zborničnem sporočilu za javnost izrazil prepričanje, da bo večina podjetij “iz te krize izšla brez večjih udarcev”, glede cen pa nato dejal: “Če me kdo vpraša, kolikšna bo cena, povem, da bo cena tržna, ne fiksna, se bo pa gibala med 150 in 250, mogoče 300 evri na MWh, in znotraj tega bodo porabniki lahko prosili tudi za državno pomoč, ki pa bo odvisna od tega, kaj bo porabnik naredil za zmanjševanje porabe.”
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je dejal, da so podjetja take cene pričakovala in ponekod tudi že vračunala v svoje cene, zdaj pa bodo višje. “Žičničarji so denimo cene za to sezono postavili na predpostavki, da bo cena elektrike 180 evrov za MWh. A po sedanji ureditvi bo precej višja.”
Upanje na rigidnejšo omejitev cen
Po Cvarovem mnenju shema pomoči, ki bo v petek sprejeta v DZ, ne zadostuje.”Če parafraziram besede predsednika vlade, izrečene ta teden v Evropskem parlamentu ob debati o evropski regulaciji cen energentov: To ne deluje, to ni dovolj.”
Cvar je v torek v državnem zboru dejal, da nekateri člani pozivajo k državljanski nepokorščini in zaporam cest. Na naše vprašanje, katera in zakaj, je dejal, da je največ pritožb od podjetij, ki so vezana na izvoz. “K takim potezam pozivajo podjetja, ki ne vidijo drugega izhoda.”
Kot je razumeti, pa še poteka debata o dodatnih ukrepih, ki bi znižali cene za podjetja. Potrditvi sheme pomoči bi lahko sledil popravek uredbe, ki določa maksimalno ceno elektrike. Gospodarska združenja so pred dnevi sporočila, da ta danes po njihovem mnenju ne dosega namena, saj je ponudbene cene znižala za le nekaj odstotkov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje