Po razkritjih o delovnih, bivalnih in higienskih pogojih v podjetjih Marinblu in Salea je državni sekretar Dan Juvan predstavil aktivnosti ministrstva. Po oceni ministrstva primer kaže elemente prisilnega dela, ki predstavlja enega od znakov trgovine z ljudmi. Od zgodnjih jutranjih ur so na terenu inšpektorji, pri nadzoru sodelujeta še Furs in policija. Portugalski agenciji za posredovanje dela bodo prepovedali posredovanje dela, saj se ni vpisala v register. Po naših neuradnih informacijah so obrat zaprli.
Kakšne aktivnosti po razkritju informacij o delovnih, bivanjskih in higienskih pogojih v podjetjih Marinblu in Selea izvaja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pojasnil državni sekretar Dan Juvan. Delavci podjetji iz Kozine, ki se ukvarjata s pakiranjem rib, so delali tudi po 30 ur zapored, spali v delovnih prostorih, nadrejeni so jih nadzirali prek videokamer. Na podlagi izjav enega od delavcev je Delavska svetovalnica na koprsko tožilstvo podala prijavo suma kaznivih dajanj.
“Zgodba nas je najprej pretresla, nato pa nas je spomnila, zakaj smo na tem ministrstvu,” je rekel Juvan. Očitki, ki se pojavljajo v medijih, kažejo na brutalno izkoriščanje, ki meji na novodobno suženjstvo, je rekel. “V takšnih primerih ne gre samo za kršitve delovnopravne zakonodaje, ampak osnovnih civilizacijskih norm. Ne moremo se pretvarjati, da gre za osamljen primer. Takšne primere smo v preteklosti že imeli. Če ne bomo ukrepali, jih bomo imeli tudi v prihodnosti,” je rekel državni sekretar. Podjetja, ki uporabljajo takšne prakse, v Sloveniji nimajo mesta, je bil jasen. Napovedal je, da bo ministrstvo naredilo vse, da se takšna izkoriščanja prekinejo.
Primer s Kozine kaže elemente prisilnega dela
Delavcem Juvan sporoča, da jih bodo zaščitili. Hkrati apelira na vse, naj izkoriščanje prijavijo ustreznim organom. Delovna inšpekcija je v podjetjih Marinblu in Selea takoj uvedla inšpekcijski postopek. “Ocenjujemo, da so glede na do sedaj zbrane podatke in poročanja ter okoliščine opravljanja dela podani elementi oziroma sum prisilnega dela, ki predstavlja enega od znakov trgovine z ljudmi. Tudi to presojajo pristojni organi,” je rekel. Juvan je spomnil, da se kaznivo dejanje trgovine z ljudmi kaznuje z zaporno kaznijo od enega do enega do desetih let in denarno kaznijo, ne glede na morebitno privolitev žrtve.
Delavci, za katere obstaja sum, da so žrtve trgovine z ljudmi, so upravičeni do pomoči, podpore in varne nastanitve. Osebe, za katere se izkaže, da so bili žrtve prisilnega dela in trgovine z ljudmi, imajo prost dostop do trga dela. “Upam, da se bo našla rešitev in da delavci v Sloveniji dobijo dostojno delo,” je rekel.
Od zgodnjih jutranjih ur v podjetjih inšpekcija, Furs in policija
Inšpektorat za delo je pri obeh delodajalcih v preteklosti že izvedel nadzore. Ukrepe je inšpektorat izvedel v skladu s svojimi pristojnostmi in za prekrške, ki so jih ugotovili, je pojasnil glavni inšpektor na inšpektoratu za delo Jadranko Grlić. “Ko smo bili seznanjeni, tudi iz medijev, ko so se pojavile nove okoliščine, je inšpektorat začel s pregledom,” je rekel in dodal, da ga izvajajo skupaj s finančno upravo ter policijo. Nadzor v podjetjih danes poteka od zgodnjih jutranjih ur, v njem pa sodelujeta dva inšpektorja za delovna razmerja in dva inšpektorja za varnost pri delu.
Inšpektorji so ugotovili, da tuji delodajalec – gre za portugalsko agencijo za posredovanje dela – delovno silo posreduje podjetjema, ne da bi se vpisal v register za posredovanje delovne sile pri ministrstvu za delo. To je dolžen storiti, je poudaril Grlić. Inšpektorat za delo bo danes izdal odločbo, s katero bo agenciji prepovedal posredovanje delavcev.
Ugotovljene so bile tudi kršitve glede varnosti in zdravja pri delu. “Nekateri delovni stroji niso varni za uporabo. Inšpektorat za delo je prepovedal opravljanje dela na teh strojih, do pridobitve dokazil,” je rekel.
Grlić je pozval delavce, naj prijavijo nepravilnosti in dodal, da inšpektorat varuje anonimnost prijaviteljev. Nekaterih dokazil namreč inšpektorji brez prijave ne morejo pridobiti. Inšpektorji se soočajo tudi z ovirami zaradi delovnopravne zakonodaje in pomanjkljivih predpisov. “Velikokrat nimamo možnosti. Vemo za prekrške, ampak delodajalec določene dokumente ponaredi. V mislih imam predvsem zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Inšpektorat za delo ni učinkovit, ker je pomanjkljiv zakon,” je rekel. Meni, da je treba bolj natančno opredeliti načine, kako naj se beleži delovni čas zaposlenih, in dati inšpektorjem možnost, da v to evidenco vpogledajo.
Delavska svetovalnica se je po razkritjih hudih kršitev pravic delavcev z več vprašanji obrnila tudi na delodajalske organizacije. Med drugim jih zanima, ali je sprejemljiva praksa, da so delavci pod nenehnim nadzorom videokamer, prav tako jih sprašujejo, če se bodo distancirale oziroma javno obsodile razkrite prakse.
Vir: STA
Kaj bo naredilo ministrstvo?
Ministrstvo bo v tem mandatu pripravilo zakonske spremembe, da bo pregon takšnih dejanj bolj učinkovit, je dejal Juvan in napovedal tudi poostren nadzor nad delodajalci. Kako se bodo lotili tega? Juvan je odgovoril, da ima delovna inšpekcija premalo kadra in premalo finančnih virov. 200.000 poslovnih subjektov nadzoruje nekaj manj kot 50 inšpektorjev. Dodal je, da je treba jasno sporočiti, da delavci takšne okoliščine lahko prijavijo, ne da bi se bali, da bodo postali prva žrtev. “Prevečkrat se zgodi, da so delavci v teh postopkih prve žrtve in da delodajalci takšno prakso nadaljujejo z novim projektom,” je rekel.
Spar Slovenija je sodelovanje s podjetjema Marinblu in Selea prekinil. Delavcem iz omenjenih obratov so ponudili delo pri njih. “Zaposlenim zagotavljamo dobre delovne pogoje, socialno in zdravstveno varnost, skrbimo z njihov razvoj, vzpostavljamo pošten odnos ter zaposlene na različne načine motiviramo, saj se zavedamo, da so prav zadovoljni, usposobljeni in pripadni zaposleni srce odličnosti našega podjetja,” so zapisali in dodali, da vsakršno kršitev pravic delavcev obsojajo.
Sprva je bila napovedana izjava ministra Luke Mesca, a se je zadržal na seji vlade. Na razkritja se je danes odzvalo tudi podjetje Marinblu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje