Menu Item
Načelnik Upravne enote Ljubljana Bojan Babič pravi, da ga je razrešitev - sklep mu je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik poslala v času dopusta - relativno presenetila. Sklep sicer omogoča pritožbo, a pravi, da ne ve, na kaj bi se lahko pritožil, saj zakon ministru omogoča, da v prvem letu po izvolitvi brez razlage razreši vodilne. "To je legitimna poteza ministrice, a se bojim, da če ne bo rešila drugih težav, med drugim kadrovske podhranjenosti, ne bo nič bolje," je dejal Babič in navedel nekaj težav, ki dušijo našo največjo upravno enoto: zaposleni lahko denimo po zakonu - tudi s tujci - komunicirajo le v slovenskem jeziku, pri dovoljenjih za tujce pa je veliko prioritet, ki 'navadne' delavce potiskajo v ozadje čakalnih vrst.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je razrešila načelnika Upravne enote Ljubljana Bojana Babiča. Mandat zaključi s koncem tega meseca.
Delo, ki je o tem poročalo prvo, je navedlo, da so Babiča odnesle nepostavljene nadstrešnice, zaradi česar so obiskovalci upravne enote morali čakati tudi na dežju. Kot izhaja iz pojasnil ministrstva, ki so jih včeraj podali za N1, pa so bili osrednji razlog zaostanki pri izdaji dovoljenj tujcem za delo in prebivanje v Sloveniji, o katerih smo obširno poročali tudi na N1.
Babič je danes imel izjavo za javnost, za katero se je odločil, da pokaže – kot je dejal – “drugo plat te medalje”. Spregovoril je o kadrovskem primanjkljaju in omejitvah ter tudi zakonskih ovirah, ki po njegovem preprečujejo bolj učinkovito delo enote. Sam je na UE prišel v času stavke zaposlenih, ker se je že takrat “gledalo samo na pravice uporabnikov storitev, ne pa zaposlenih”.
Babič o napredku pri izdaji gradbenih dovoljenj
Babič je uvodoma svoje triletno delo na upravni enoti, ki ga je začel s sklenitvijo sporazuma z zaposlenimi in načrtom postopnega reševanja težav, označil kot uspešno. Poudaril je, da so uredili postopke podeljevanja državljanstev za tujce, na katera so ti ob njegovem prihodu čakali dve leti. “Spremenili smo kar nekaj stvari, tudi nekatere ljudi prerazporedili, tako da se področje državljanstev danes izvaja v rokih.”
Naredili so tudi reorganizacijo upravne enote, s šestih lokacij so prešli na dve enoti – prva je na Tobačni, druga na Linhartovi – in obe tudi prenovili. Na nekaterih področjih so izboljšali učinkovitost. “Verjetno niste slišali veliko pritožb, kar se tiče izdaje gradbenih dovoljenj, kmetijstva, socialnih in ostalih zadev. Mislim, da smo bili na teh področjih precej uspešni. Predvsem na področju izdajanja gradbenih dovoljenj so bili pred mojim prihodom ogromni zaostanki, ki smo jih zmanjšali. Še vedno pa nismo na tekočem.”
Vse to so, kot je poudaril, počeli v času epidemije koronavirusa, v času vladnega odloka, ki je dovoljeval le 20-odstotno prisotnost na upravnih enotah. “Verjemite mi, pripad takrat ni bil nič manjši, zaradi katerih so se nabirali zaostanki. Še vedno so pritožbe.
Zaposleni ‘bežijo’ na ministrstva
Rak rana UE je po besedah Babiča manjko zaposlenih. Kot je povedal, so povečevali števila okenc in prerazporejali zaposlene, kolikor so lahko, a načeloma za to potrebujejo dodaten prostor in dodatne ljudi. Babič je dejal, da so ljudje na upravnih enotah slabše plačani kot na primerljivih delovnih mestih drugje v javni upravi, zato jih je v času velikega zaposlovanja v javni upravi težko zadržati. Poleg tega na upravnih enotah nimajo možnosti za napredovanje. Zato po njegovih besedah “bežijo” na ministrstva in drugam v javno upravo.
V času prejšnje vlade Janeza Janše se je v državni upravi zaposlilo šest tisoč ljudi, UE Ljubljana je dobila štiri zaposlitve za nedoločen čas. Na drugi strani je v zadnjem letu odšlo 12 ljudi, UE Ljubljana pa trenutno skupno zaposluje 292 ljudi. Nekdanja zaposlena je po odhodu z UE Ljubljana dobila delo na ministrstvu, kjer ima naziv podsekretarja, v roku enega leta bo sekretar, mu je povedala. Nekdanji zaposleni kot razlog za odhod navajajo tudi psihološki pritisk zaradi kopičenja nerešenih vlog ter dnevnih primerov napadov nezadovoljnih uporabnikov.
Babič je dejal tudi, da ima kot načelnik UE Ljubljana le malo možnosti za motivacijo zaposlenih, da bi delali več. V obstoječi strukturi in sestavi meni, da je le malo prostora za izboljšave pogojev dela. “Morda pa je prav, da pride nekdo drug, ki bo imel kakšno novo idejo, a težko verjamem.” Meni, da je težko stimulirati ljudi, če so povsod drugje za enako delo bolje plačani.
Vodstvo je o kadrovski podhranjenosti obveščalo pristojno ministrstvo, a so praviloma naleteli na mišljenje, da je javna uprava preobsežna. Le zadnji minister Boštjan Koritnik se je po Babičevih besedah “izjemno trudil” in jim pred odhodom omogočil 20 dodatnih zaposlitev za določen čas za premestitev krize.
Neenakomerno obremenjene upravne enote
Babič je dejal, da je tudi sistemska ureditev neugodna za UE Ljubljana. To naj bi prepoznala tudi Ajanović Hovnik, ki je na zaslišanju v Državnem zboru (DZ) pred imenovanjem za ministrico napovedala reorganizacijo. Kot je pojasnil Babič, je v Sloveniji 58 upravnih enot, a so te zelo različno obremenjene. Ljubljanska tako pokriva 368 tisoč prebivalcev, kar je 1.500 na zaposlenega, medtem ko je povprečje vseh enot okoli 600 do 700 na zaposlenega. Po tem kriteriju bi morali 70 zaposlenih prerazporediti z drugih enot na ljubljansko, je izračunal Babič.
Tu so tudi druge organizacijske razlike. “Na vseh ostalih upravnih enotah ob četrtkih ne delajo, da uredijo papirje, naša si tega ne more privoščiti. Naša upravna enota ima edina dvoizmensko delo.” Poleg tega ljubljanska upravna enota sprejme 28 tisoč od 50 tisoč tujcev, ki letno pridejo v Ljubljano, torej več kot polovico.
“Na koncu je najmanj prioriteten delavec”
Dovoljenja za tujce sicer predstavljajo le petino dela UE Ljubljana, a zadnje čase dobivajo veliko pozornosti v medijih, je dejal Babič, ki meni, da je ministrica Ajanović Hovnik tudi na podlagi medijskih poročanj ocenjevala njegovo delo in se odločila za razrešitev. Babič pravi, da zaostanke zmanjšuje, a “očitno prepočasi”. V letošnje leto so iz prejšnjih prenesli 10 tisoč nerešenih vlog.
A Babič opozarja, da je tu velik sistemski problem in začaran krog, iz katerega sam trenutno ne vidi izhoda. Kot pravi, za dovoljenja prosijo delavci iz različnih poklicnih skupin, od delavcev v gradbeništvu, voznikov tovornjakov, profesorjev, študentov. A samo v zadnjem času so dobili 1.500 vlog razseljenih oseb iz Ukrajine, ki jih morajo reševati prioritetno. “Na koncu je najmanj prioriteten delavec .”
Tu so tudi zakonske ovire. “Pri tujcih imamo dva krovna zakona, ki narekujeta korake postopka, zakon o tujcih in zakon o upravnem postopku. Ena v zakonu jasno napisana določba, ki nam dela ogromne težave, je, da upravne enote poslujejo striktno v slovenskem jeziku. Tujec, ki pride, mora znati slovensko ali pripeljati s seboj prevajalca, česar pa praviloma ne naredijo. Trenutno redno prejemam pritožbe irskega državljana, zakaj z njim ne govorimo angleško,” je navedel. “Četudi znam angleško, z njim ne smem govoriti v angleščini, obrazci so v slovenščini. Predpisuje jih ministrstvo za notranje zadeve. Še zame, ki sem rojen v Sloveniji, so ti obrazci pogosto neprijazni. Spomnim se primera, ko je Bosanec prišel z obrazcem in pod rubriko ‘zakonski stan’ navedel ‘Imam stan.'” Kot je kasneje pojasnil, sicer zaposleni poskušajo pomagati, ampak se je že zgodilo, da je prišlo do komunikacijskega šuma in je zaposleni narobe prevedel strokovni izraz, zaradi česar so kasneje dobili pritožbo.
Ministrica: Uradnik bi tujcu moral pomagati v njemu razumljivem jeziku
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je danes poudarila, da imamo na področju tujcev nekaj več kot 20 tisoč nerešenih zadev. “Potreba po delavcih je velika. Dnevno se na nas obračajo podjetniki in gospodarska združenja, ki jim ti postopki onemogočajo delovanje, nekaterim tudi življenje. Takšno število odprtih zadev je občutno preveč,” je dejala. Prepričana je, da se tudi z določenimi organizacijskimi spremembami da premakniti stvari na bolje.
Kot primer je navedla očitke, da na UE Ljubljana, tudi na oddelku za tujce, nihče ne govori tujih jezikov, zato je nedavno naročila prevode navodil v nekatere tuje jezike, ki jih tujci pri nas najpogosteje govorijo. “Postopek se res vodi v slovenskem jeziku, a to ni ovira pri tem, da uradnik pomaga, svetuje in usmerja v jeziku, ki ga tujec razume,” je še dejala ministrica. Veliko vlog na upravno enoto prihaja nepopolno ali napačno izpolnjenih, kar bi bilo z navodili v tujcu razumljivem jeziku po njenem mogoče preprečiti. Upravne enote bodo po njenih besedah prejele prevode v drugi polovici avgusta.
Babič je na oddelku za tujce uvedel predhodno naročanje, s čimer je po njegovi oceni 95 odstotkov strank zadovoljnih. “Še vedno imam shranjene fotografije, ko so ljudje na upravno enoto prihajali ob treh zjutraj. Povejte mi, ali ni bolje, da se lahko naročijo? Vedno je nek odstotek nezadovoljnih, na žalost pa se ti bolj slišijo.”
Tudi tu bi sicer potrebovali več ljudi. “Mi imamo nek normativ, ki sicer uradno ni sprejet, a da lahko spremljamo, koliko ljudi bi potrebovali, da bi delo lako tekoče opravili. Na oddelku za tujce imamo zaposlenih 26 ljudi, ki rešujejo vloge tujcev. Da bi lahko tekoče reševali vloge, bi glede na pripad potrebovali 40 ljudi,” je dejal Babič. V času, ko gradbeništvo cveti, je velik pritisk delodajalcev. “Vsi pritiskajo na vse načine. Tisti, ki rešujejo vloge, so pod velikim pritiskom. Ob vsaki priložnosti odidejo drugam.”
Kdo bo Babičev naslednik?
Ministrica je danes napovedala, da bo s 1. septembrom delo načelnice UE Ljubljana prevzela Nataša Trček. Več o tem lahko preberete tukaj. Babič je sicer na eno od novinarskih vprašanj dejal, da bi lahko ob vseh teh nakopičenih težavah na njegovo mesto postavili napoleona, a brez boljših pogojev za delo ne bo učinka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje