V krajih, ki jih je v preteklih dneh prizadela huda ujma in katastrofalne poplave, odpravljajo posledice. Številni deli Koroške in Zgornje Savinjske doline so še vedno odrezani od sveta, ponekod še vedno nimajo pitne vode. Številne dele države pa zdaj ogrožajo tudi zemeljski plazovi. Iz tujine medtem že prihaja mednarodna pomoč, tudi helikopterji, težka mehanizacija, vojaki in najnujnejše dobrine. V sredo si bo prizadeta območja ogledala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Razmere po Sloveniji smo spremljali v živo:
Golob za CNN: Ne bi si mislil, od kod vse pride pomoč
Premier Golob je za ameriško televizijo CNN spregovoril o uničujoči ujmi in njenih katastrofalnih posledicah. Opisal je razmere po Sloveniji, povedal, od kod vse je prišla pomoč – omenil je, da je ta prišla tudi od tam, od koder je res ne bi pričakoval.
Podporo na tribunah izrazili tudi turški navijači
Navijači Galatasaraya, ki se danes v Ljubljani meri z Olimpijo, so pred začetkom tekme na tribuni razvili transparent s sporočilom podpore naši državi. Več v prispevku kolegov s Sportkluba: Turški navijaški šov s sporočilom podpore poplavljeni Sloveniji (VIDEO)
Planinska zveza odsvetuje obisk gora na prizadetih območjih
Nedavna ujma in vetrolomi so povzročili škodo tudi v gorskem svetu, zato Planinska zveza Slovenije poziva planince, da naj se ne odpravljajo na najbolj prizadeta območja. Najbolj kritično je na območju Zgornje Savinjske doline, Koroške, Kamniško-Bistriškega območja ter v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju. Tam je večina planinskih poti zaprtih.
Zaradi vseh preteklih neurij je zaprtih tudi nekaj planinskih poti v Julijskih Alpah. Zaprte so tudi pot Krnica–Špik, iz doline Drage proti Robleku in proti Prevali ter planinska pot Ribnica–Sveta Ana na Mali Gori–planinski dom Ribnica. V občini Medvode je onemogočen dostop do planinskih poti z izhodiščem v dolini Ločnice. "Če se opravimo v hribe, se odpravimo v dele Slovenije, kjer je trenutno primerno za planinarjenje," svetujejo na planinski zvezi, ob tem pa še priporočajo obisk lahkih in znanih poti, uporabo primerne opreme in preverjanje odprtosti planinskih poti in koč.
Na Gorenjskem nihče več ni brez elektrike
Na Gorenjskem so vsi odjemalci oskrbljeni z električno energijo. Ekipe Elektra Gorenjska so se ob pomoči primorskih kolegov prebile tudi do odrezanih območij in za silo popravile škodo na napeljavi. Na dveh lokacijah v Poljanski dolini ter v Podljubelju, kjer je plaz odnesel del daljnovoda, elektriko 57 uporabnikom še vedno zagotavljajo s tremi agregati. Na Elektro Gorenjska sicer še opozarjajo, da lahko v prihodnjih tednih in mesecih, ko bodo potekala obširna popravila, uporabniki znova pričakujejo kratkotrajne prekinitve dobave.
Na Brniku pristal španski transportni helikopter
Na letališče Brnik je pravkar prispel transportni helikopter španske vojske. Gre za model Chinook, ki bo slovenskim in drugim tujim posadkam pomagal pri odpravi posledic poplav, so sporočili pri Slovenski vojski. Pred tem je v Slovenijo prispel tudi nemški vojaški helikopter.
Na Brnik prispel še španski helikopter Chinook, ki bo, s slovenskimi in drugimi tujimi posadkami helikopterjev, pomagal pri odpravi posledic #poplave23 . 🇪🇸 @Defensagob 🙏 #SkupajSmoMočnejši pic.twitter.com/OXvHsPBVun
— Slovenska vojska (@Slovenskavojska) August 8, 2023
Zagotavljanje domov je eno od ključnih vprašanj
Eno od vprašanj, s katerim se po obsežnih poplavah ukvarja mnogo prebivalcev, zaradi velikih razsežnosti naravne katastrofe pa tudi država, je, kje bodo ti ljudje zdaj živeli. Mnogo hiš in stanovanj je uničenih ali pa vsaj na srednji rok neprimernih za bivanje. Država začenja tam, kjer lahko najhitreje doseže učinek: aplikacijo za prostovoljno pomoč bo razširila in omogočila oddajo ter najem nepremičnine. Na razpolago bodo dali tudi prazne državne nepremičnine, pravi predsednik vlade Robert Golob. Več v prispevku Kako bo vlada prizadetim v poplavah pomagala najti streho nad glavo.
Od kod vse v Slovenijo prihaja pomoč?
V odzivu na katastrofalne poplave, ki so prizadele večji del Slovenije, je pomoč do ponedeljka ponudilo več držav. Med njimi so vse sosede pa tudi Severna Makedonija, Poljska, Latvija, Francija, Nemčija, Češka in Slovaška, je danes po seji vlade, ki se je seznanila z dosedanjo pomočjo, sporočil vladni urad za komuniciranje (Ukom). Pomoč in podporo Sloveniji so ponudile še Črna Gora, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Srbija, Bolgarija in Malta, pa tudi slovenska skupnost, ki živi v ZDA, in sicer prek slovenskega konzulata v Clevelandu. Med drugimi je posebno pomoč ponudila tudi italijanska dežela Emilija - Romanja.
Poplave v Škofji Loki veliko hujše kot leta 1990
V Škofji Loki so danes po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele številne objekte, ceste in mostove, danes odpravljali posledice in začeli fazo čiščenja, na najbolj prizadetih območjih pa so intervencije še potekale. Večina cest je medtem spet prevoznih.
Vodja intervencije in poveljnik Gasilske zveze Škofja Loka Tomaž Ažbe, ki je sodeloval tudi pri pomoči v poplavah leta 1990, je pojasnil, da so tokratne poplave presegle takratne vrednosti. "Te poplave so bile neprimerno hitrejše, vse se je zgodilo v nekaj urah. V poplavah leta 1990 pa se je voda dvigovala tri dni," je poudaril. Višine, ki jih je v petek dosegla Poljanska Sora v Puštalu, pred tem niso bile dosežene, je na seznanitvi občinskih svetnikov s stanjem poudaril župan občine Tine Radinja.
Gasilci so skupaj opravili več kot 650 intervencij. Sodelovalo je skoraj 750 gasilcev iz 48 gasilskih društev, je pojasnil Tomaž Ažbe.
Škoda na občinski infrastrukturi bo po ocenah znašala več deset milijonov evrov. Po besedah škofjeloškega župana je bilo poškodovanih prek 350 objektov, vseh poškodovanih kilometrov cest še niso prešteli. Je pa že znano, da je ujma poškodovala več kot pet kilometrov infrastrukture – kanalizacije in vodovodov, ob tem pa še številne telekomunikacijske povezave in električne vode. Poškodovanih je bilo tudi 21 mostov.
Delovna skupina za pridobitev sredstev solidarnostnega sklada Unije
Vlada je na današnji seji ustanovila medresorsko delovno skupino za koordinacijo priprave vloge za pridobitev nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada EU, za katera je zaprosila po katastrofalnih poplavah. Vodilo jo bo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, sestavljajo jo državni sekretarji in strokovni sodelavci.
Kako bo vlada pomagala podjetjem?
Ob uničenju domov so poplave povzročile tudi zlom regionalnega gospodarstva. Prostori podjetij so bili ponekod poplavljeni do stropa, samo v savinjski dolini je voda povzročila škodo skoraj 90 odstotkom obrtnikom. Uničeni so objekti, stroji, zaloge, infrastruktura – marsikdo fizično ne more v službo. "Nič nam ne koristi, če bomo rešili streho nad glavo, če ljudje ne bodo imeli službe, in če bo gospodarstvo v teh občinah, zaradi tega, ker ne bi reagirali pravočasno in učinkovito, na koncu propadlo," je danes povedal premier Robert Golob. Vlada je za podjetja pripravila tudi prve ukrepe, ki med drugim vključujejo subvencioniranje plač in kritje izrednih dopustov za vse, ki pomagajo na prizadetih področjih.
Več v prispevku Poplave zlomile regionalna gospodarstva: kakšne ukrepe pripravlja vlada?.