Menu Item
Nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl kandidature za predsednika republike ne bo vložil, v predsedniški tekmi bo podprl Milana Brgleza, ki je skupni kandidat Gibanja Svoboda in SD.
V sredo bosta po informacijah N1 na skupni novinarski konferenci nastopila kandidat Gibanja Svoboda in SD za predsednika republike Milan Brglez ter nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl. Slednji se je sicer podal v zbiranje podpisov podpore volilcev za predsedniško kandidaturo, a te ne bo vložil. Kot nam je potrdil, bo v predsedniški tekmi podprl Brgleza in tudi sodeloval pri njegovi predvolilni kampanji.
Vajgl po naših informacijah ni zbral potrebnih 3.000 podpisov volilcev za vložitev predsedniške kandidature, sam pa kot glavni razlog, da se je odločil za podporo Brglezu, navaja spremenjene okoliščine. Kot je dejal, so se pojavili novi kandidati in novi dogovori med strankami, za katere ob napovedi svoje kandidature ni mogel vedeti.
Po zadnjih anketah se Brglezu obeta tretje mesto
Brglez je svojo kandidaturo s podpisi poslancev Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov vložil v ponedeljek. Kot ključne točke svojega programa je navedel spoštovanje, povezovanje, solidarnost, skrb za soljudi in okolje, trajnostni razvoj ter povrnitev ugleda funkciji predsednika republike z odgovornim služenjem doma in na tujem.
Da se namerava potegovati za mesto predsednika republike, je Vajgl napovedal konec avgusta. Takrat je dejal, da svojo kandidaturo razume kot alternativo drugim znanim kandidatom. Poudaril je, da se je doslej trikrat podal na volitve in na vseh treh je bil tudi izvoljen: najprej na državnozborskih volitvah, kasneje pa je še dvakrat postal evropski poslanec. Vajgl je upal, da mu bo podporo namenilo Gibanje Svoboda, a se je to v predsedniško tekmo najprej podalo s takratno podpredsednico stranke Marto Kos. Po njenem umiku je svet Golobove stranke – tako kot predsedstvo SD – soglasno podprl Brgleza. Tretja koalicijska partnerica Levica pa v volilno tekmo pošilja poslanca Miha Kordiša. Tako Brgleza kot Vajgla je sicer podprl prvi predsednik Milan Kučan. Svojo podporo je Kučan najprej napovedal kandidatki Nataši Pirc Musar, kasneje pa jo je razširil.
Doslej je kandidature na DVK, bodisi s podpisi volivcev bodisi s podporo stranke oziroma s podpisi poslancev, vložilo sedem kandidatov, in sicer poleg Brgleza še glasbenik Gregor Bezenšek, poslanec NSi Janez Cigler Kralj, kočevski župan Vladimir Prebilič, poslanec SDS Anže Logar, poslanec Levice Miha Kordiš in odvetnica Nataša Pirc Musar. Da je zbrala dovolj podpisov, je sporočila še kandidatka stranke Resni.ca Sabina Senčar.
Tudi po zadnjih anketah najbolje kaže Nataši Pirc Musar in Anžetu Logarju. Pirc Musar bi sodeč po raziskavi, ki jo je za Delo in POP TV opravila agencija Mediana, dobila največ, 28 odstotkov glasov. Na drugem mestu bi bil s 23 odstotki poslanec SDS Anže Logar, na tretjem pa z devetimi odstotki evropski poslanec Milan Brglez.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
