Vajgl: “Ponujamo alternativo vsem do zdaj znanim kandidaturam”

Slovenija 23. Avg 202211:445 komentarjev
Delite:
Ivo Vajgl
Foto: N1

Nekdanji zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl je danes tudi uradno najavil svojo kandidaturo za predsednika republike in se podal v zbiranje podpisov podpore volilcev. Svojo kandidaturo razume kot alternativo drugim znanim kandidatom.

“To je pomemben trenutek v mojem življenju in bil je potreben zelo temeljit premislek, ali naj v to grem ali ne. Dobil sem podporo svoje družine in dobil sem podporo številnih prijateljev,” je svojo odločitev, da bo kandidiral za predsednika republike, pojasnil Ivo Vajgl. Povedal je, da svojo kandidaturo razume kot alternativo vsem drugim doslej znanim kandidaturam. Po njegovih besedah bosta njegova kampanja in štab skromna v primerjavi s kampanjami drugih predsedniških kandidatov, da pa bo ponudil vsebino, ki bo drugačna od vsebine drugih kandidatov.

Vajgl v predsedniški tekmi stavi predvsem na svoje bogate izkušnje iz politike, diplomacije in novinarstva. Poudaril je, da se je doslej trikrat podal na volitve in na vseh treh je bil tudi izvoljen: najprej na državnozborskih volitvah, kasneje pa je še dvakrat postal evropski poslanec.

Zase pravi, da je zaradi izkušenj in zvez, ki jih je pridobil med svojim delom, primeren za visoko funkcijo in visoko čast, za katero se poteguje. 79-letni kandidat je tudi izpostavil, da je v dobri kondiciji, trdnega zdravja in da ima jeklene živce.

O pristojnosti predsednika republike

V zadnjih tednih in mesecih so se pojavila ugibanja o morebitni spremembi uistave in povečanju pristojnosti predsednika republike. Vajgl pravi, da sam o tem ne razmišlja. “Pristojnosti, kot so danes definirane, dajejo dovolj možnosti tistemu, ki zna, ki hoče, ki je predan poslanstvu predsednika republike, da svoje delo opravi temeljito, častno in pravočasno,” meni nekdanji zunanji minister.

Ivo Vajgl
Foto : N1

Ob tem je poudaril, da te “majhne pristojnosti” dosedanjim predsednikom Slovenije niso predstavljale kakšnega večjega problema in da so vsi predsedniki svoj mandat opravili “na svoj način”. Razložil pa je, da mu način delovanja aktualnega predsednika Boruta Pahorja ni blizu. Posebej mu ni bil všeč Pahorjev molk, ko so se v državi dogajale stvari, ki so pomenile odklon od vladavine prava in od vrednot, ki jih spoštujejo v veliki večini držav Evropske unije. “Aktualni predsednik je molčal in dajal vtis, da se je zavezal določeni politični opciji,” je ocenil Vajgl.

Dodal je še, da je sam podpiral in se redno udeleževal večmesečnih protestov civilne družbe, ki so pošiljali jasno sporočilo slovenskemu državnemu vrhu, da je v državi ogrožena demokracija.

Po Vajglovih navedbah predsednik republike nima programa, ima pa prepričanja, za katerimi stoji, in ima svojo preteklost in svoje delo. “Predsednik republike ne sme skrbeti za lastne interese, za lastno promocijo, za cenene populistične efekte, ampak more delati za interese ljudi, ki jih bo povezoval, solidariziral, z njimi sočustvoval in se veselil,” je povedal Vajgl.

Ivo Vajgl
Foto : N1

Vlogo predsednika republike vidi predvsem v tem, da s svojo odprtostjo in upoštevanjem različnosti pripomore k boljšemu ozračju v družbi. “Biti more tisti, ki združuje ljudi in politiko. Sodelovati in razumevati more tudi stališča opozicije. Volitve in njihovi rezultati ne smejo biti povod za nove razlike in odklone. Predsednik republike mora biti kažipot za nove oblike sodelovanja, v katerih odklanjanje dialoga in skupne odgovornosti ne sme voditi v obstrukcije,” še meni nekdanji evropski poslanec.

Odločen je, da bi bilo treba državni zbor spremeniti iz  “bojišča” v prostor združevanja. “Iz tega prostora bomo morali skupaj izriniti sovražni govor, banalnosti in vulgarnosti ter to nadomestiti s kulturo sprejemanja in pogovora,” je dejal.

Kaj o Vajglu pravijo njegovi podporniki?

Predstavitve Vajglove predsedniške kandidature so se udeležili njegovi podporniki: filozofinja, sociologinja in publicistka Spomenka Hribar, dolgoletni diplomat in univerzitetni profesor Iztok Simoniti, režiser, igralec in bivši politik Franci Kek, sociolog Rudi Rizman pa se je javil prek video povezave.  Na novinarski konferenci je bila predstavljena tudi Vajglova volilna ekipa.

Franci Kek je za N1 še pred novinarsko konferenco povedal, da se je za podporo Vajglu odločil, ker se je ta kot svetovalec nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška zavzel za mirovni projekt v Darfurju, kot evropski poslanec pa je bil dejaven na projektih Zahodne Sahare, Ujgurov in Palestine. Kek ocenjuje, da je Vajglu mar za ljudi, ne le za prijatelje in sosede. “Vidim ga kot primernega kandidata za predsednika države, ki se bo zagotovo oglasil, ko bo to potrebno,” je še dodal Kek.

“Predsednik more vedeti, katere so njegove omejitve delovanja. Njegovo delo je predvsem moralno delovanje, je prepričevanje, budnost in pozornost na vse tiste mejne situacije in dogodke, ko se zdi, da je narod razdeljen. Takrat je njegovo delo izjemno pomembno, da sprte strani nekako `sešije` skupaj,” meni Spomenka Hribar, ki poudarja, da moralna obveznost predsednika temelji predvsem na strpnosti, sodelovanju in iskanju rešitev.

Iztok Simoniti pa pravi, da Iva Vajgla spremlja že dolgo časa predvsem zaradi njegove drže, “ki jo kaže skozi svojo delovno kilometrino”, in prav to je razlog, da se je odločil, da ga podpre pri kandidaturi za predsednika države. Omenil je še, da si more predsednik republike nujno prizadevati za delovanje pravne države, saj je po njegovem pravna država “alfa in omega demokracije”.

Vajglu je podporo pri njegovi kandidaturi za predsednika države sporočil tudi nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont. Med drugim je izpostavil, da se je Vajgl vedno zavzemal za pravice Kataloncev, da je bil z njimi tudi v najtežjih trenutkih, da ga je obiskal, ko je bil zaprt v Nemčiji. “Govorili ste, ko so mnogi drugi molčali. Vsa ta leta smo čutili, da smo v vaši pomoči lahko videli najbolj živo podobo slovenskega duha,” je navedel Puigdemont.

Bo Vajgla podprla katera od političnih strank?

Vajgl je danes že začel zbirati podpise volilcev za svojo kandidaturo. Ali jih bo moral zbrati 5.000 ali 3.000, bo odvisno od tega, ali ga bo podprla katera od političnih strank. To bi utegnila biti stranka Naša prihodnost, katere predsednik Ivan Gale se je danes udeležil Vajglove predstavitve. Za N1 je Gale dejal, da se bo o tem, ali bo podprla katerega od predsedniških kandidatov, njegova stranka odločila v prihodnjih tednih, sam osebno pa podpira Iva Vajgla.

Vajgla je kot svojega kandidata sicer nameravala ponuditi stranka SAB. Ker pa je ta na aprilskih državnozborskih volitvah ostala pred parlamentarnim pragom in je s pridružitvijo Gibanju Svoboda tudi nehala obstajati, je bivši zunanji minister računal na podporo Golobove stranke. To se ni zgodilo, saj je največja parlamentarna stranka za svojo kandidatko na predsedniških volitvah izbrala Marto Kos, sicer podpredsednico stranke.

Vajgl trenutno ni član nobene politične stranke, v preteklosti pa je bil član LDS, Zares, DeSUS in SAB.

Zadnja javnomnenjska raziskava agencije Ninamedia za Večer in Dnevnik največ možnosti v predsedniški tekmi pripisuje poslancu SDS in nekdanjemu zunanjemu ministru Anžetu Logarju, sledi pa mu odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Na tretjem mestu je j podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos. Ivo Vajgl, ki v času izvajanja ankete še ni uradno napovedal vstopa v predsedniško tekmo, se je uvrstil na četrto mesto, sledita pa mu kočevski župan Vladimir Prebilič in glasbenik ter humanitarec Gregor Bezenšek mlajši.

Predsedniško kandidaturo so poleg že omenjenih doslej napovedali še predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna, psihoanalitičarka Nina Krajnik, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, novinar Aleš Ernecl, kandidat civilnodružbenega nestrankarskega gibanja Zdrava družba Boris Vene in ginekologinja Sabina Senčar.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar