Slovenski veleposlanik Boštjan Malovrh in beloruski Valentin Ribjakov sta danes na soočenju glede kandidature njunih držav za nestalno članico Varnostnega sveta ZN v obdobju 2024-2025 predstavila prioritete in razloge za kandidaturo. Morala sta zavračati očitke o tem, ali so pri kandidaturah njunih držav v ozadju pobude od drugod.
Beloruski veleposlanik Valentin Ribjakov je že v uvodnem nagovoru izpostavil, da je njegova država naznanila kandidaturo že leta 2007, Slovenija pa je vskočila leta 2021, čeprav je pred tem napovedala, da bo kandidirala šele za obdobje 2042-2043. Zatrjeval je, da se Belorusiji godi krivica, in namigoval na to, da je odločitev Slovenije za kandidaturo prišla od drugod.
Slovenski veleposlanik Boštjan Malovrh je zavrnil očitke kot nesmiselne in žaljive, zatrdil, da je bila odločitev Slovenije za kandidaturo v okviru skupine Vzhodna Evropa suverena, nato pa v svojem uvodnem nagovoru predstavil Slovenijo, njene prioritete, zgodovino in aktivnosti na mednarodnem področju.
Soočenje, ki je potekalo ob neposrednem prenosu s sedeža ZN, je organizirala Svetovna federacija združenj ZN (Wfuna), ki si prizadeva za utrditev ZN z večjo preglednostjo in udeležbo civilne družbe. Veleposlanika sta lahko odgovarjala na medsebojne očitke, sprejemala vprašanja drugih veleposlanikov ter predstavnikov civilne družbe.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je dejal, da Malovrh ni bil prepričljiv glede razlage odločitve za kandidaturo, ki jo Moskva vidi kot poskus ugrabitve sedeža Belorusiji, ki prej ni imela konkurence, kar se mu ne zdi pravično. Nebenzija je izrazil dvom glede neodvisnosti zunanje politike Slovenije in menil, da bo v Varnostnem svetu ZN zastopala stališča EU, kar po njegovem ne prinaša nobene dodane vrednosti.
Malovrh je dejal, da Slovenija ne bo vodila negativne kampanje in se obmetavala z blatom, vendar pa je odgovoril na očitke glede kandidature.
“Mi nismo ugrabili ničesar. Članice ZN same izbirajo, kdo jih bo najbolje zastopal v Varnostnem svetu. Tu sem v imenu vlade Slovenije, ne pa Bruslja. K mizi pa prinašamo naše izkušnje iz Vzhodne Evrope, povezane tudi z nekdanjo Jugoslavijo in Gibanjem neuvrščenih, izkušnje z vojno in sklepanjem miru, razumemo tako zahod kot jug sveta in smo lahko most. Smo majhni, ampak nismo nepomembna država in lahko pošteno posredujemo,” je dejal.
“Veleposlanik Nebenzija, še enkrat ponavljam, da tu predstavljamo Ljubljano in ne Bruslja. Upam, da je kolega Ribjakov tu prav tako v imenu Minska, ne pa za koga drugega,” je dodal slovenski veleposlanik. Ribjakov je nato v nadaljevanju zatrdil, da ga konkurenca ne moti, dokler je poštena, pregledna in upravičena. Ob tem pa je menil, da je slovenski izziv Belorusiji krivičen – med drugim zato, ker je Slovenija že bila v Varnostnem svetu, Belorusija pa ne.
Največ vprašanj na soočenju je sicer zadevalo podnebne spremembe, človekove pravice in pravice žensk, izstopalo pa je tudi vprašanje vojne v Ukrajini. Ribjakov je priznal, da je njegova država res pristranska pri tem vprašanju, nato pa v isti sapi tega obtožil Slovenijo. Sloveniji je očital, da Ukrajini pošilja orožje in dodal, da Belorusija veliko bolje od Slovenije ve, kaj se dogaja v Ukrajini. Malovrh mu je pritrdil z besedami, da o tem ni dvoma, saj Belorusija sodeluje v agresiji na Ukrajino, in dodal, da Slovenija pošilja tudi humanitarno pomoč in skrbi za begunce.
V sklepnem nagovoru je Ribjakov znova opozoril na domnevno krivičnost slovenske kandidature, čeprav ni nobenega pravila o tem, da bi sedež v Varnostnem svetu komur koli pripadal brez volitev. Malovrh je v odgovor dejal: “Z vsem dolžnim spoštovanjem, veleposlanik Ribjakov – nihče vam nič ne dolguje”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje