Menu Item
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti v javnosti spornega določila novele zakona o finančni upravi, po katerem lahko v Finančna uprava RS (Furs) v finančnih preiskavah brez sodne odločbe uporablja tehnične pripomočke za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga.
Varuh tako zahteva začetek postopka za oceno ustavnosti 18.a člena zakona, ki ureja novo pooblastilo Fursa, s katerim se lahko predstojnik finančne uprave odloči za uporabo tehničnih pripomočkov – GPS sledilnih naprav – za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga pri opravljanju finančne preiskave.
Predlaga tudi začasno zadržanje izvajanja tega člena.
“Predlagatelj novele je navedel, da v praksi obstaja potreba po sledenju blagu, ker pošiljke pogosto premestijo v drugo prevozno sredstvo in se zato za blagom izgubi sled. Po 18.a členu zakona pa bi se sledilno napravo namestilo na zunanji del vozila, kar pomeni, da se ne bi moglo slediti blagu, ki bi bilo naknadno premeščeno v drugo vozilo, saj tajno GPS-sledenje ne zazna, da je blago v drugem vozilu. Novo pooblastilo tako ne more biti primerno za dosego zastavljenega cilja predlagatelja zakona,” je v sporočilu za javnost pojasnil varuh Peter Svetina.
Preberite še: Tajno sledenje: vladni predlog za mnoge sporen, a Furs to že počne
Po njihovem mnenju ni v skladu s petimi členi ustave
Po preučitvi zakona so pri varuhu tako ugotovili, da omenjeno pooblastilo ni v skladu s petimi členi ustave. Po njihovi presoji gre tako za kršitev 2., 15., 23., 35. in 38. člena najvišjega pravnega akta v državi.
Ker so pri določitvi pogojev za uporabo omenjenega pooblastila finančne uprave v zakonu pomensko zelo odprti pojmi, kot so najtežja kršitev, hujši prekrški, teža prekrška idr., po mnenju varuha ni povsem razumljivo, kdaj in kdo bi utegnil biti predmet takšnega nadzora.
Ukrep je po noveli možno odrediti na podlagi razlogov za sum, da so bile storjene najtežje kršitve davčnih prepisov. Po mnenju varuha je tak nezahteven dokazni standard prenizek glede na vsebino posega, ki pa je lahko dolgotrajno sledenje vozilu in pridobivanje podatkov o lokaciji in gibanju vozila ter blaga in ljudi v njem, ne le na javnih krajih, ampak tudi na krajih, ki niso odprti za javnost.
Preberite še: Davčni inšpektorji bi nameščali sledilne naprave. Prelesnik: Odloča naj sodišče
“V zakonu torej ni nobenih varovalk, ki bi preprečevale beleženje podatkov, ko je vozilo na zasebnem mestu, kot so ograjena in javnosti nedostopna parkirišča, zaprte zasebne garaže, zasebne poti, do katerih je mogoče dostopati le z odklepanjem ograj ali zapornic,” je zapisal Svetina.
Poleg tega pri odreditvi navedenega ukrepa ni predviden sodni nadzor. Novela namreč ne predvideva, da bi posameznike, ki so jim sledili, o tem naknadno obvestili in jim sploh dali možnost, da se seznanijo z zbranimi podatki, ugotavljajo pri varuhu.
“To pomeni, da ne morejo izvedeti, da so bili nadzorovani, in zato ne morejo uporabiti možnih pravnih sredstev zaradi morebitnega nezakonitega posega v njihove pravice. S tem pa umanjka tudi pomembno varovalo zoper nezakonito izvajanega tajnega nadzora oziroma posega v zasebnost s strani oblastnega organa,” je opozoril Svetina.
Z namestitvijo GPS-naprave lahko spremljajo tudi gibanje ljudi v vozilu
Ker pristojni organ tajno namesti sledilno GPS-napravo na zunanjost vozila, lahko natančno in tudi daljši čas spremlja položaj in gibanje vozila, s tem pa tudi ljudi v vozilu, so še zapisali pri varuhu in dodali, da v zakonu ni jasno določeno, koliko časa lahko traja tak ukrep.
Omenjena ureditev bi tako močno odstopala od ureditve podobnih posegov v drugih pravnih postopkih, kot je na primer kazenski postopek. V zakonu tudi ni predvidenih nobenih varovalk, ki bi preprečevale arbitrarno izvajanje pooblastila, kot je na primer zahteva, da je pred odreditvijo ukrepa treba dokazati, da je sporno blago v določenem vozilu, za katerega je predvideno tajno sledenje, so še prepričani pri varuhu.
DZ je novelo zakona o finančni upravi sprejel sredi lanskega decembra, takrat le z glasovi poslancev Svobode. Prav zaradi določbe o tajnem sledenju, ki je bila deležna nemalo kritik v javnosti, je državni svet nanjo izglasoval odložilni veto in januarja letos pri ponovnem odločanju v DZ so potrebne glasove poleg poslancev Svobode prispevali tudi v Levici. Kot so takrat pojasnili, so se dogovorili, da bodo sporni člen poslali v ustavno presojo.
To se do zdaj ni zgodilo, je pa varuh že konec januarja napovedal vložitev zahteve za oceno ustavnosti. Nekateri so ob tem menili, da je s tem dejansko reševal nesoglasja v koaliciji, a je to takrat zavrnil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje