Revija Science objavila prelomno raziskavo, sodelovali tudi slovenski znanstveniki

V četrtek je revija Science, ena najuglednejših revij na svetu, objavila raziskavo, ki razkriva, da je izkoriščanje zračnih tokov energijsko najvarčnejši način aktivnega premikanja na Zemlji. Kot so ob tem sporočili iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), gre za doslej najbolj obsežno dolgoletno raziskavo, katere ugotovitve pa na glavo postavljajo uveljavljeno razvrstitev iz učbenikov.

V raziskavi so raziskovalci kar sedemnajst let s pomočjo sledilnih naprav in radarskih podatkov spremljali premike skupno 850 osebkov različnih vrst ptic in netopirjev. Gre za doslej najobsežnejšo raziskavo energijskih stroškov premagovanja velikih razdalj pri prostoživečih živalih.

Slovenija je sodelovala z obsežnim programom telemetričnega spremljanja ptic, ki jih izvajajo na DOPPS.

Raziskava ovrgla dosedanje prepričanje

Raziskava je razkrila, da je izkoriščanje zračnih tokov za letenje daleč najbolj varčen način aktivnega premikanja po zemlji. Rezultati raziskave so ovrgli dosedanje prepričanje, da je najbolj varčno plavanje. To so sicer kazali rezultati preteklih podobnih raziskav, ki pa so bile za razliko od te izvedene v nadzorovanem okolju laboratorija.

Medtem ko lahko človek masovno na velike razdalje lahko leti samo izjemno energijsko potratno, je pri pticah slika popolnoma drugačna, saj uspejo preleteti neverjetne razdalje izredno varčno.

Energijski stroški potovanj velikih ujed so lahko na primer skorajda nični, primerljivi s porabo energije med mirovanjem, in to kljub veliki teži teh živali. Kot je ilustriral strokovni direktor DOPPS in soavtor raziskave Tomaž Mihelič, lahko jastreb denimo na svoji poti s krili zamahuje zgolj en promil (0,1 %) vsega časa, ki ga preživi v zraku.

Razlog je ta, da se lahko te ptice na izjemne razdalje premikajo samo z jadranjem. A ne jadrajo kar vse povprek, pojasnjujejo na DOPPS, temveč po človeku nevidnih, a jasno začrtanih koridorjih.

"To daje jasen odgovor, zakaj se te vrste na svojih preletih vedno pojavljajo na točno določenih mestih. Ne bodo se mogle prilagoditi letenju drugje, zato je naša odgovornost, da jim te koridorje dolgoročno pustimo varne," je opozoril Mihelič.

Slovenski koridor za ptice edina pot med Jadranom in Alpami

V Sloveniji se je zaradi specifike orografije vzpostavil pomemben koridor za velike ujede, ki je edina pot med Jadranom in Alpami. Zaradi Jadranskega morja na eni in Panonske nižine na drugi strani lahko ujede prehajajo zgolj prek Dinarskih grebenov in hribovitega sveta, ki se vleče od Čičarije in Snežnika na jugu Slovenije do Julijskih Alp.

Zaradi poteka grebenov je to za velike ujede edina pot tako v lepem vremenu, ko tu najdejo pobočne termalne vzornike za dvig, kot v slabem vremenu, ko lahko drsijo ob dvigovanju vetra, ki zadene ob gorske bariere.

"To je glavni razlog, da usmerjamo toliko pozornosti v varstvo tega koridorja. Ne vem, ali se dovolj zavedamo, da nevarnosti na tem področju lahko ogrozijo redke vrste ptic širom regije. In te vrste žal nimajo alternative leteti drugje. To je bil tudi glavni razlog, da se je Evropska komisija odločila sofinancirati projekt Life for lifelines, katerega cilj je ohraniti ravno ta koridor," je dodal Mihelič iz DOPPS.