Varuh človekovih pravic je izdal posebno poročilo, v katerem je Univerzitetni psihiatrični kliniki (UPK) Ljubljana podal več kot 50 priporočil. To daje jasen signal, da so na kliniki potrebne izboljšave, je zapisal.
Kot izhaja iz poročila, ki nam ga je danes posredoval varuh, je v zadnjem letu prejel več pobud z očitki nepravilnosti in različnih oblik nasilja na psihiatrični kliniki Ljubljana.
Kaj vse piše v posebnem poročilu?
“Pobude Varuhu so med drugim konkretizirano izpostavljale različne primere fizičnega oziroma psihičnega nasilja ter neustreznega odnosa na vseh ravneh in v tej zvezi opozarjale tudi na pomanjkljivo zaščito pacientov in zaposlenih. (…) Pobudniki so opozorili na problem kadrovske podhranjenosti, slabih delovnih razmer, pomanjkljive skrbi za ustrezno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih ter s tem povezane pomanjkljive skrbi za paciente oziroma opravljanja nege pacientov, tudi z neustreznim materialom oziroma na neustrezne načine. Izpostavljeno je bilo še, da naj bi bilo pacientom oteženo dosledno uresničevanje nekaterih pravic, na primer pravice do obveščenosti in sodelovanja v procesu zdravljenja ter pravice do drugega mnenja.”
Psihiatrična klinika Ljubljana (foto: Uroš Kokol/N1)
“Vsak sum nemudoma raziskati”
Varuhu se zdijo posebej skrb vzbujajoče navedbe, da naj bi nekateri zaposleni fizično in psihično nasilje izvajali tudi nad starejšimi pacienti z demenco ter nad močno agitiranimi pacienti.
“Glede na to, da gre predvsem pri osebah z motnjami v duševnem zdravju za ranljive posameznike in posameznice, ki potrebujejo posebno nego in skrb, je Varuh zavzel stališče, da je treba vsak sum domnevne nepravilnosti oziroma neustrezne zdravstvene obravnave nemudoma raziskati in sprejeti ustrezne ukrepe, da se izpeljejo ustrezni sanacijski postopki, hkrati pa prepreči vsakršna možnost ponavljanja (in/ali nadaljevanja) morebitnih tovrstnih ravnanj,” piše v poročilu Varuha.
“Številčnost zatrjevanih nepravilnosti in kršitev”
Varuh je poudaril, da očitkov nasilja ni mogel ne potrditi ne ovreči, da pa številčnost zatrjevanjih nepravilnosti in kršitev ter očitkov nasilja kaže na potrebo po izboljšavah na kliniki.
“Varuh na podlagi prejetih pojasnil, navedb v obširni dokumentaciji in drugih informacij, s katerimi razpolaga, ob hkratnih obiskih v sami instituciji, ni mogel niti potrditi niti ovreči posameznih očitkov nasilja na kliniki, ki jih je prejel. Ugotavljanje dejanskih odklonilnih dejanj ali morebitnih sumov kaznivih dejanj tudi ni v njegovi pristojnosti, zato je poudaril, da morajo posamezne primere z vso skrbnostjo in odgovornostjo obravnavati notranji in zunanji mehanizmi nadzora oziroma organi pregona ter sprejeti ustrezne ukrepe, če se to izkaže kot potrebno.”
Dodal je: “Številčnost zatrjevanih nepravilnosti in kršitev ob hkratnih mnogih očitkih nasilja in neustrezne (zdravstvene) obravnave pacientov ter neustreznih delovnih pogojev zaposlenih pa je nedvomno nakazala na nujno potrebno skrbno preučitev navedb, njihovo celostno poglobljeno obravnavo, pregled obstoječega načina dela oziroma sprejetih protokolov in nenazadnje tudi zagotovitev ustreznih prilagoditev.”
Peter Svetina (Foto: Egon Parteli/N1)
Tudi anonimne prijave morajo biti ustrezno obravnavane
Poudaril je, da je vsakršne, tudi anonimne naznanitve treba obravnavati “v najkrajšem možnem času, naznanitelje in žrtve pa zaščititi”. “Posebno skrb je treba nameniti naznaniteljem nepravilnosti, ter jih spodbuditi, da pojasnijo, zakaj in v katerem trenutku so ocenili, da je prišlo do neustreznega ravnanja ter jim omogočiti, da svojo izpoved podajo v varnem okolju, brez strahu pred morebitnimi sankcijami,” je še zapisal varuh.
Med ukrepi, ki se nanašajo na mehanizme odkrivanja in obravnave nepravilnosti pri obravnavi pacientov, je tako vodstvu klinike predlagal, naj vzpostavi, vodi in redno posodablja evidenco prijav oziroma sumov potencialno nasilnih dogodkov ter naj vzpostavi učinkovite možnosti pacientov in drugih za anonimno naznanitev sumov nasilnih dogodkov.
Varuh je v priporočilih poudaril, da morajo biti vse, tudi anonimne prijave ustrezno obravnavane, zato je kliniki priporočil, naj sprejme ukrepe, da bodo žrtve “zmogle in upale” naznaniti nepravilnosti.
“Varuh priporoča UPK Ljubljana, da v primeru suma ali naznanitve neželenega dogodka ali incidenta nemudoma, v skladu s svojimi protokoli zaščiti zatrjevano žrtev na način, da ji nudi ustrezno podporo,” je še zapisal varuh.
“Ob tem Varuh posebej poudarja, da je treba žrtvam dati vedeti, da so slišane in da bodo njihove prijave oziroma naznanitve obravnavane prioritetno, strokovno ter z največjo mero empatije. Žrtvam je treba dati možnost, da se izrazijo brez strahu pred morebitnimi posledicami, ki bi zanje lahko predstavljale še večjo stisko.”
Simbolna fotografija (Foto: Aljaž Uršej/N1)
Priporočil je, da se “z vso resnostjo obravnava tudi anonimne pritožbe in naznanitve zaposlenih glede morebitnih neustreznih oziroma nasilnih ravnanj pacientov oziroma drugih zaposlenih. Pri tem zgolj možnost izvedbe izrednega nadzora ne zadošča, saj je potrebno morebitne žrtve ustrezno zaščititi v trenutku, ko občutijo stisko, jim zagotoviti možnosti za varno nadaljevanje njihovega dela, ter jim zagotoviti, da so slišani”.
Preučiti razloge za dolgotrajna fiksiranja pacientov
Med ukrepi je varuh navedel, naj vodstvo klinike “preuči razloge za dolgotrajne izvedbe posebnih varovalnih ukrepov (PVU) na sprejemnem oddelku in poskuša najti rešitve, da bi se jim lahko izognili oziroma jih čim bolj omejili, v primeru dolgotrajnih izvedb PVU pa poskrbi za še večji (poostren) nadzor nad trajanjem PVU in potrebo po njegovem nadaljevanju (npr. po določenem času o odreditvi PVU odloča kolegij zdravnikov in ne zdravnik posameznik)”.
Med posebne varovalne ukrepe sodi fiksiranje oziroma privezovanje pacienta na posteljo. Po zakonu je takšen ukrep predviden v skrajnem primeru, ko je zaradi nevarnega vedenja človeka ogroženo življenje, ko je huje ogroženo zdravje ali pa ko se povzroča premoženjska škoda in se tega ne da preprečiti z drugim, milejšim ukrepom. Zakon predvideva, da se takšen ukrep uvede za najkrajši čas in največ za štiri ure. Uvede in podaljša ga lahko samo zdravnik.
Primer postelje s pasovi za fiksiranje. (foto: CPT)
Unkiz prepovedal uporabo blazine pri fiksiranih pacientih
Urad je v odločbi opozoril tudi na pomanjkljiv sistem zagotavljanja kakovosti in varnosti na kliniki. Ugotovil je “pomanjkanje volje za nenehno sistematično izboljševanje pogojev in dela in kompetenc zaposlenih, saj je stališče direktorja, da do nasilja zaposlenih nad pacienti ne prihaja oziroma da nasilja sploh ni”. Zanikanje kritičnih dogodkov pomeni neobvladovanje teh dogodkov, še piše v odločbi.
Unkiz je kliniki naložil več zavezujočih ukrepov, s katerimi mora odpraviti nepravilnosti in pomanjkljivosti.
Prof. dr. Bojan Zalar (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)
“Iz nadpovprečnosti v odličnost”
Generalni direktor Bojan Zalar je pozneje v odzivu za STA dejal, da “ima pozitivno kontekstualni pristop do odločbe” Unkiza, saj da je temeljita revizija ukrepov naravnana k izboljšanju delovanja klinike, v nekaterih pogledih, denimo v primeru posebnih varovalnih ukrepov, pa kliniko motivira, “da prestopi mejo slovenske nadpovprečnosti v evropsko odličnost”.
Varuh je v svojem poročilu zapisal, da se je klinika v odzivu strinjala s podanimi priporočili in pojasnila, da je veliko navedenega že vključila v delovne procese. Varuha so seznanili z že izvedenimi in nameravanimi aktivnostmi za še boljšo obravnavo odklonov, izhaja iz poročila.
Proti “zlonamernim obtožbam” se bodo borili z vzpostavitvijo multimedijske platforme
V poročilu varuha še piše, da želi vodstvo klinike zagotavljati kulturo dialoga in hitro odzivanje na morebitne naznanjene nepravilnosti. Iz poročila izhaja, da bo UPK v ta namen vzpostavila lastno platformo za komuniciranje z javnostjo:
“UPK Ljubljana je Varuhu zagotovila, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za sprejetje ukrepov in izboljšav za zaščito in zadovoljstvo pacientov ter zaposlenih. K temu bodo, kot so navedli, prispevali tudi z zagotavljanjem kulture dialoga in hitrim odzivom na morebitne naznanjene nepravilnosti. Zaradi zagotovitve navedenega in z namenom zaščite zaposlenih pred neutemeljenimi, neresničnimi in zlonamernimi obtožbami o nepravilnem ravnanju so pristopili tudi k vzpostavitvi multimedijske platforme, ki bo nudila prostor UPK Lj, da strokovno in laično javnost obvešča, izobražuje, ozavešča, konstruktivno odgovarja na vprašanja ali morebitne očitke in izpostavlja zaznana tveganja.”
Varuh je sicer maja letos za N1 opozoril, da se je pri pripravi poročila soočal z neodzivnostjo tako vodstva psihiatrične klinike kot ministrstva za zdravje. “Varuh je tako Ministrstvo za zdravje kot tudi UPK Ljubljana opozoril na številna neskladja v njihovih trditvah,” je varuh še zapisal pred meseci.
Preiskovalni dosje o ljubljanski psihiatrični kliniki je dostopen tukaj.
Po današnji seji sveta klinike: dan odprtih vrat
Vodstvo ljubljanske psihiatrične klinike je svetu zavoda na današnji seji predstavilo izvajanje ukrepov, ki jih je kliniki v odločbi naložil urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Ta je v sistemskem nadzoru ugotovil mnogo nepravilnosti. Klinika je sicer večino ukrepov izvajala že pred odločbo, je dejal predsednik sveta Tomaž Subotič.
Tomaž Subotič (Foto: Anže Malovrh/STA)
Svet psihiatrične klinike je na današnji seji obravnaval drugi del izvajanja ukrepov, ki jih je urad ministrstva za zdravje naložil na podlagi sistemskega nadzora. Notranje službe klinike so sicer že pred odločbo urada same zaznale določene napake, je za STA poudaril predsednik sveta Subotič, ki v svetu predstavlja vlado. Ugotovljene napake so po njegovih besedah “marginalne”. “Po prepričanju vseh članov sveta, tudi notranjih članov in sindikata, klinika izpolnjuje vse pogoje odličnosti,” je dodal.
Na današnji seji so člani sveta dobili tudi vpogled v register tveganj, ki ga je psihiatrična klinika izdelala sama. Ta sodi med najboljše registre v EU, je dodal predsednik sveta.
Ob tem so se dogovorili, da bodo organizirali dan odprtih vrat, na katerega bodo povabili zaupanja vredne medije, da se sami prepričajo o delu klinike. “To, da je negativni dim na prvi strani poročil, vse ostalo, kar delamo pozitivnega, pa gre mimo medijev, se nam zdi škodljivo za paciente,” je dejal.
Na vprašanje glede očitkov o nasilju, pa je odgovoril, da člani sveta psihiatrične klinike nimajo nikakršnih objektivnih kriterijev, na podlagi katerih bi lahko trdili, da je bilo nasilje “izvedeno prekomerno”.
Sicer pa je svet ljubljanske psihiatrične klinike danes sprejel sklep o začetku postopkov za izbiro novega generalnega direktorja. Razpis bodo objavili v roku nekaj dni, prijave kandidatov pa bodo po napovedi Subotiča obravnavali na januarski seji sveta.
STA je na psihiatrično kliniko naslovila vprašanje, ali se bo zdajšnji generalni direktor Bojan Zalar potegoval za nov mandat. Odgovor še čaka.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje