Več kot 760 zobozdravnikov podprlo maksilofacialne kirurge UKC Ljubljana

V odprtem pismu je več kot 760 zdravnikov stopilo v bran maksilofacialnim kirurgom UKC Ljubljana. Opozorili so na zahtevnost in nepogrešljivost njihovega dela ter kritizirali trenutni zakon o zdravstveni dejavnosti. Politiko so pozvali, naj preneha z napadi na stroko, vzpostavi dialog in poišče rešitev za nastalo situacijo.

V pismu več kot tretjina oziroma več kot 760 slovenskih zobozdravnikov izraža zaskrbljenost nad dogajanjem na kliničnem oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Opozarjajo, da odhod štirih strokovnjakov ni nepričakovan, saj gre za posledico dolgoletnih opozoril vodstvu UKC Ljubljana, a jih je to skupaj s politiko vztrajno preslišalo.

Kot izpostavljajo, so se predhodna opozorila o tem, da zakon o zdravstveni dejavnosti, sprejet mimo stroke in brez tehtnega premisleka, ne bo izboljšal razmer, izkazala za resnična.

V pismu podpore so se zobozdravniki razpisali tudi o pomenu maksilofacialne kirurgije. Kot so zapisali, gre za eno najzahtevnejših vej kirurgije, ki združuje znanja medicine, zobozdravstva, rekonstrukcijske in onkološke kirurgije, ter predstavlja eno najzahtevnejših specialnosti v medicini z dolgo potjo do zaključene specializacije. "Gre za kader, ki nastaja počasi, z izjemnim vložkom znanja in truda, zato ga ni mogoče nadomestiti čez noč," so poudarili.

Tako opozarjajo, da preusmerjanje specialistov maksilofacialne kirurgije na oralno kirurgijo pomeni neučinkovito rabo specialističnega kadra, nepotrebne stroške sistema in zmanjšano dostopnost za tiste, ki nujno potrebujejo visoko specializirano kirurško obravnavo. Pritegnili so tudi besedam kirurgom, da v Sloveniji ni mogoče pridobiti koncesije za terciarno maksilofacialno kirurško kliniko v zasebnem sektorju, zato namigovanja o odhodih zaradi zasebnih interesov vidijo kot nesmiselne.

Zobozdravniki obenem izražajo zaskrbljenost nad odzivom politike, ki je po njihovem mnenju namesto odgovornosti in iskanja rešitev postregla s poskusi diskreditacije kirurgov. Opozarjajo, da s tem škodijo zlasti bolnikom. "Čez dva meseca bo za 24 ur na dan in sedem dni v tednu na voljo le še sedem specialistov. Ob nesreči ali raku ne pomaga zakon, ne pomagajo politična prepričevanja in lepe besede, da je na prvem mestu bolnik, pomaga kirurg. Pomaga izkušen tim, ki ga ni mogoče ustvariti čez noč. Če je," so zapisali.

Tako izražajo razumevanje odločitvi maksilofacialnih kirurgov in bolečino, da jih klinika, za katero so delali desetletja, javno blati. "Stojimo za njimi, ker vemo, kaj njihovo delo pomeni. Ker vemo, da je njihov odhod posledica sistema, ne osebne ambicije. Če bi želeli oditi iz javnega zdravstvenega zavoda, bi lahko odšli kadarkoli v zadnjih dvajsetih oz. tridesetih letih," so izpostavili.

Odločevalce pa pozivajo, da stopijo v dialog s stroko in odpravijo razmere, ki so vrhunske strokovnjake pahnile čez rob. Menijo, da je to mogoče storiti tudi z interventnim zakonom, ki bi zadržal omejujoče določbe zakona o zdravstveni dejavnosti.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Režiser, ki je šel v zapor