Večina strokovnjakov poslance pozvala k umiku zakona o konoplji za osebno rabo

Zagovorniki in nasprotniki predloga zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo so na današnji seji odbora DZ za zdravstvo predstavili mnenja o predlogu. Zagovorniki trdijo, da bo zakon odpravil črni trg, nasprotniki pa so izpostavili negativen vpliv konoplje na zdravje in prometno varnost. Večina strokovnjakov je pozvala k umiku predloga.

Poslanka Svobode in prvopodpisana pod predlog zakonaSara Žibrat je uvodoma dejala, da ne trdijo, da konoplja nima morebitnih škodljivih posledic na zdravje ljudi, trdijo pa, da je dovoljena samooskrba boljša od črnega trga. Pojasnila je, da bodo iz predloga črtali določbo o kadilnicah v institucijah ter da se zavedajo, da je treba izključiti hkratno prisotnost THC in alkohola v krvi.

Dodala je, da so ta teden prejeli tudi mnenje Evropske komisije, ki je odložila rok sprejetja zakona do 2. februarja 2026, pomisleke pa so izrazili tudi o brezplačni predaji konoplje drugi polnoletni osebi in količinah za omejeno osebno rabo. Zato bodo iz predloga črtali možnost predaje konoplje drugi osebi, o določitvi količin pa se bodo s komisijo še posvetovali, je povedala Žibrat.

Generalna direktorica direktorata za ceste in cestni promet na ministrstvu za infrastrukturo Andreja Knez je dejala, da na ministrstvu z zaskrbljenostjo spremljajo aktivnosti v zvezi s predlogom zakona in njegov vpliv na prometno varnost in mu zaradi tega nasprotujejo. Opozorila je, da vožnje pod vplivom konoplje oziroma prepovedanih drog pomeni ravnanje, ki presega meje splošne svobode ravnanja, saj objektivno posega v pravice drugih.

Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun meni, da se bodo ljudje, ki uživajo konopljo, po legalizaciji pogosteje pojavljali v cestnem prometu, kar kažejo izkušnje iz tujine. "Če upoštevamo znanstvene ugotovitve, da osebe pod vplivom THC slabše zaznavajo okolico, imajo slabo koordinacijo, droga vpliva na njihov spomin ter imajo slabše reakcije, potem je povsem jasno, da so takšni vozniki bolj nevarni," je dejal. Slednje je povedala tudi v. d. direktorice Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol in poudarila, da predlogu nasprotujejo.

Vodja oddelka za prepovedane droge iz uprave kriminalistične policije Mišo Radovančevič je dejal, da z zakonom omejevanja črnega trga ne bodo dosegli, ampak se bo ta hitro prilagodil. V. d. direktorja Agencije za civilno letalstvo Srečko Janša pa je povedal, da za področje letalstva velja ničelna toleranca do uživanja psihoaktivnih snovi, vključno z rekreativno uporabo, zato vztrajajo, da se v predlog doda člen, da zakon za to področje ne velja.

Vodja oddelka za tvegana vedenja Mateja Jandl pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je poudarila, da NIJZ predlaganemu zakonu ostro nasprotuje. Opozorila je, da redna uporaba slabša spomin, pomembno poveča tveganje za razvoj psihotičnih motenj in samomorilnost ter lahko bistveno poslabša obstoječe duševne motnje.

Dodala je, da se je uporaba konoplje po legalizaciji na Malti, v Luksemburgu in Nemčiji povečala, kar je dokaz, da legalizacija poveča dostopnost, normalizira uporabo in pomeni večje breme za zdravstveni sistem.

Večje število poškodb pri delu

Zdravstveni strokovnjaki so tudi v razpravi nasprotovali zakonu. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je dejala, da bi bilo z vidika javnega zdravja najbolj smiselno zakon v celoti umakniti, saj omejevanje dostopa do psihoaktivnih snovi sodi med najbolj učinkovite preventivne ukrepe. Dodala je, da se je v državah, ki so legalizirale konopljo, povečalo število poškodb pri delu tudi za 80 odstotkov. Z njo se je strinjal Dani Mirnik iz Združenja za medicino dela, prometa in športa in dodal, da se bo stroka s posledicami zakona soočala naslednjih 30 let.

V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo so prepričani, da bo zakon povečal tveganje in ogrožal otroke in mladostnike, ki bodo z legalizacijo dobili lažno sporočilo o neškodljivosti ali celo koristnosti konoplje, je dejal predstavnik Borče Micev. Mirjana Delić z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana pa je dodala, da povečana uporaba konoplje vodi v povečanje števila oseb z odvisnostjo, duševnimi motnjami in zastrupitvami.

Zakonu nasprotujejo tudi v Inštitutu za raziskave in razvoj Utrip, Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni, Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija, Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Zavodu Vozim, Društvu Žarek upanja in Zavodu Pelikan - Karitas.

Zakon pa podpirajo v Društvu za človekove pravice Pest, kjer menijo, da so volivci na referendumu jasno povedali, da imajo dovolj nezakonitega in sramotnega kriminaliziranja uporabe konoplje, je dejal Božidar Radišič. Glede varnosti v prometu je povedal, da imamo že danes razumno rešitev, in sicer če udeleženec kaže znake nezanesljivega ravnanja, se ga napoti na strokovni pregled, a se to ne izvaja. "Treba pa bo končno doreči tudi, kaj pomeni vpliv, kaj prisotnost prepovedanih drog in kaj prisotnost presnovkov," meni.

"Prohibicija ne deluje"

Vodja shoda Marihuana Marš Matej Svetina je povedal, da trenutna prohibicija konoplje ne deluje, zakonodaja pa uporabnike sili na črni trg. "Zakaj jim ne bi raje ponudili kakovostnega izdelka in jih odrezali od ilegalnega trga, kjer se srečujejo z bistveno bolj nevarnimi drogami in konopljo z nevarnimi primesmi," je povedal. Predstavnik Slovenskega konopljinega socialnega kluba Bogdan Meško pa meni, da je alkohol veliko hujša droga kot konoplja, pa je legaliziran.

Predstavnik Zelenih Slovenije Nejc Škof je dejal, da podpirajo legalizacijo konoplje za osebno rabo, ker želijo manj škode in več nadzora, boljšo zaščito mladih in manj močni črni trg. Predlog podpirajo tudi v Piratski stranki Slovenije, a nekoliko drugačen model, in sicer da se uveljavi nadzor tudi nad proizvodnjo, je povedal predsednik stranke Jasmin Feratović.