Policija je letos prejela dve prijavi zaradi domnevnega šikaniranja v ljubljanskem kliničnem centru. Po naših informacijah se vsaj ena od njih nanaša na oddelek, na katerem so se srednješolsko izobražene medicinske sestre pritožile nad poniževalnim odnosom višje izobraženih sodelavk. Ljubljanski klinični center ima veliko krizo vodenja na vseh ravneh, pa je po naših informacijah ugotovilo nekaj članov sveta zavoda. Njihovega poročila svet nato ni sprejel, pripravili bodo akcijski načrt.
Policija je po naših informacijah letos dobila dve prijavi zaradi domnevnega šikaniranja v ljubljanskem kliničnem centru. Na policiji pa so nam odgovorili, da so dobili prijavi suma kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu v zdravstveni ustanovi v Ljubljani. “Policisti zbirajo obvestila in ugotavljajo vse okoliščine, ki so navedene v prijavi, in bodo o vseh zbranih obvestilih obveščali pristojno državno tožilstvo,” so sporočili.
“Nekatere domov spočite, druge po vseh štirih”
Po naših neuradnih informacijah je vsaj ena prijava prišla v obliki anonimnega pisma o razmerah na kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo. Iz anonimke, ki smo jo prejeli tudi v uredništvu N1, je očitno, da so jo napisale srednješolsko izobražene medicinske sestre na tem oddelku. Pismo namreč govori o njihovem nezadovoljstvu nad odnosom, ki ga imajo do njih tamkajšnje diplomirane medicinske sestre, ki so srednješolsko izobraženim pogosto neposredno nadrejene.
Avtorice trdijo, da so preobremenjene, višje izobražene sodelavke pa naj bi nanje neprestano pritiskale in jih obravnavale kot drugorazredne. To naj bi se med drugim kazalo v tikanju pred pacienti in očitkih, ko vzamejo “kak kos kruha ali kompot”, ki bi sicer šel v smeti.
Poleg tega diplomirane medicinske sestre nanje prelagajo delo. “Medtem ko oddelki pokajo po šivih od prenatrpanosti in dela, to določenih nadzornih sester kaj veliko ne gane, saj še zmeraj najdejo obilico časa za privatne pogovore, urejanje napotnic bližnjih, svojcev in znancev in veliko drugih stvari, ki nimajo zveze s samim delom … Nadzorna diplomirana medicinska sestra gre zjutraj domov spočita in naspana, (srednje medicinske) sestre pa po vseh štirih.”
Preden so napisale anonimno pismo, naj bi se nezadovoljne sestre s svojimi pritožbami obrnile na glavno sestro v UKC Ljubljana Zdenko Mrak, ki naj bi jih razočarala s stališčem, da so preobremenitve posledica pomanjkanja kadra. Kot so zapisale, so prav slabe razmere krive, da zaposlene odhajajo, to pa vodi v preobremenjenost tistih, ki ostajajo. Predstojnik oddelka Aleš Tomažič pa naj bi svetoval, “da če komu kaj ni všeč, naj da odpoved”.
Preberite tudi: Po razkritju N1, kako se dražijo investicije v tri bolnišnice, še prijava na KPK
Ukrepi za spoštljive odnose
Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug in drugi v vodstvu bolnišnice so seznanjeni z anonimnim pismom in njegovo vsebino obravnavajo skrajno resno, so nam sporočili iz službe za odnose z javnostmi. Pravijo, da se je vodstvo pogovorilo s sestrami, enako so storili tudi psihologi in pooblaščenec za nenasilje. Prijave za trpinčenje oziroma nadlegovanje ni podala še nobena od sester, je pa Zdenka Mrak pripravila predlog ukrepov. Z njimi naj bi zagotovili enakomerne delovne obremenitve in urejene medsebojne odnose, ki bodo temeljili na spoštljivem in enakopravnem odnosu do vsakega posameznika, pojasnjujejo v UKC Ljubljana
Nekaj članov sveta zavoda pa je pripravilo poročilo o pravno-kadrovskih zadevah, v katerem so po naših informacijah ugotovili, da ima ljubljanski klinični center “veliko krizo vodenja na vseh nivojih” in da “veliko vodij zlorablja svojo funkcijo”.
Svet po naših informacijah tega poročila ni potrdil. Predsednica sveta Irma Gubanec naj bi ocenila, da gre samo za povzetek več anonimnih pisem in da problem terja resnejšo obravnavo. Zato naj bi na eni od prihodnjih sej svet sprejel akcijski načrt za izboljšanje odnosov v največji slovenski bolnišnici.
Preberite tudi: Družinski zdravniki proti dvigu norme: Že sedaj smo slabo dostopen tekoči trak
“V ozadju je sistemska težava”
Težave z odnosi med medicinskimi sestrami ima več oddelkov in klinik, pravi predsednik sindikata kliničnega centra Vladimir Lazić. “Ne morem pa reči, da so še kje razmere tako slabe, kot naj bi bile na oddelku za abdominalno kirurgijo,” pravi, “sploh pa bi bilo pretirano reči, da gre za krizo celotne bolnišnice.”
Kjer so odnosi slabi, je mogoče najti isti razlog, pojasnjuje. “Preobremenitve so zelo velike že nekaj časa, pred leti pa je v organizacijo dela ostro posegla nova ureditev kompetenc sester,” poudarja.
Leta 2019 je namreč takratni minister za zdravje Aleš Šabeder podpisal dokument, s katerim so se na novo razdelile delovne naloge, ki jih določene bolj izobražene oziroma izkušenejše sestre lahko opravljajo, druge pa ne več. Mnogi že več let opozarjajo, da je zaradi tega težje organizirati delo v zdravstvu, to pa vodi v napete odnose.
“Kljub sistemski težavi in kljub izjemnim, nečloveškim obremenitvam pa nekateri oddelki funkcionirajo,” opozarja Lazić in svetuje, da ti oddelki postanejo zgled za druge.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje