Inšpektorji za javni sektor so pri nadzoru nad koronskimi dodatki v javnem sektorju opazili velike razlike, ki so vsaj na prvi pogled nenavadne. Za vsebinsko presojo bo treba počakati na morebitno revizijo računskega sodišča.
Inšpekcija za javni sektor je zaznala velike razlike pri dodatnem nagrajevanju zaposlenih, ki so zaradi epidemije izpostavljeni posebnim obremenitvam ali nevarnosti okužbe.
Nepravično nagrajevanje
Sindikati javnega sektorja so ves čas opozarjali, da ima sistem razdeljevanja koronskih dodatkov številne pomanjkljivosti. Med drugim so bili zelo kritični do nedorečenosti kriterijev, zaradi česar so direktorji posameznih proračunskih porabnikov o dodatkih odločali zelo svobodno. V praksi so bili zato javni uslužbenci, ki so delali podobno delo v podobnih okoliščinah, obravnavani različno, ker so imeli različne delodajalce, trdijo sindikati.
Sume, da se je to dogajalo, so opazili tudi inšpektorji za javni sektor. Čeprav inšpektorji niso pristojni za odločanje o vsebini oziroma o smotrnosti izplačevanja dodatkov, so med nadzori zaznali zelo velike razlike znotraj posameznih delov javnega sektorja. Ponekod je dodatke prejelo 90 odstotkov zaposlenih, ponekod pa nihče, so navedli. Podobno je bilo z delovnim časom, saj so nekateri direktorji ocenili, da so bili zaposleni tveganju izpostavljeni ves čas, drugi direktorji pa, da tveganja ni bilo nikoli. “Zato so bile v izplačilih dodatkov prisotne velike razlike,” sporočajo z inšpektorata, ki ga vodi Lidija Apohal Vučković (na fotografiji).
Nenavadne razlike
Med proračunskimi porabniki znotraj posameznega področja javnega sektorja velikih razlik ni bilo, dodajajo. Razlike so se pojavljale med javnimi zavodi na različnih področjih. “Glede na različno naravo dejavnosti in s tem tudi različno stopnjo tveganja je to povsem razumljivo,” pojasnijo, “vendar so bile precejšnje razlike tudi, ko je šlo za vsaj na prvi pogled podobna dela v podobnih pogojih.”
Gre za to, da imajo javni zavodi na različnih področjih javnega sektorja enake službe oziroma oddelke, ki opravljajo zelo podobno delo. Inšpektorat je torej opazil razlike med temi službami, na primer v računovodstvih, kadrovskih službah, različnih strokovnih delih v pisarnah, v glavnih pisarnah in tako dalje. “Določene razlike so sicer vsekakor logične in utemeljene,” povejo na inšpektoratu. Na primer, ponazarjajo na inšpektoratu, tveganje za delavca v računovodstvu v domu za starejše, v katerem je bilo okuženih veliko stanovalcev in veliko zaposlenih, je bilo nedvomno drugačno kot v šoli, ko je pouk potekal na daljavo in v šoli ni bilo učencev in učiteljev. “Je pa seveda vprašanje, koliko so bile te razlike dejanski odraz razlik v tveganju, koliko pa odraz različnih pristopov pri določanju upravičenosti do dodatkov,” izpostavljajo.
Nepravilnosti v 20 od 32 nadzorov
Doslej so inšpektorji za javni sektor zaključili 32 nadzorov izplačevanja dodatkov, nepravilnosti pa so ugotovili v 20 primerih. V teku je še 29 postopkov, med drugim na ortopedski kliniki ljubljanskega kliničnega centra. Pred nekaj tedni so v oddaji Tarča na TV Slovenija poročali o očitkih, da nekateri zdravniki niso hodili v službo, a je vratar z njihovimi karticami registriral njihove prihode.
Vse nadzore so začeli na podlagi prijav, pravijo na inšpektoratu. Niso pa na primer prejeli prijave glede visokih izplačil na ministrstvu za zdravje.
Inšpektorat za javni sektor se v nadzorih ni spuščal v presojo, ali se dodatek, ki ga je prejel neki delavec, ujema s tem, koliko je bil ta delavec obremenjen ter kako nevarno je bilo njegovo delovno okolje. Za presojanje smotrnosti izplačanih dodatkov namreč niso pristojni, pojasnjujejo na inšpektoratu.
Nepravilnosti, ki so jih ugotovili inšpektorji, se nanašajo na formalne podlage za izplačevanje dodatkov. Večkrat so na primer ugotovili, da delodajalci niso opredelili, koliko časa posamezen uslužbenec dela na delovnem mestu, ki je bilo prepoznano kot tvegano. Zgodilo se je tudi, da delodajalci o svojih sklepih uslužbencev niso dovolj natančno obveščali, nekateri delavci so dodatke dobili tudi za obdobje, ko epidemija ni bila razglašena … Inšpektorat je našel tudi več primerov, ko so izplačila dodatkov zamujala. Po podatkih, ki smo jih dobili z ministrstva za javno upravo, je bilo takih javnih uslužbencev več deset tisoč.
Bistvenih kršitev z vidika zakonitosti inšpektorat ni ugotovil, so nam sporočili. Ukrepi, ki so jih izrekli, so bili zato predvsem pozivi posameznim delodajalcem, na primer, da izdajo dodatne akte ali preverijo določene evidence in podobno. Če so ugotovili, da je bil dodatek izplačan za napačno število ur, pa so odredili poračun.
Čakajoč na računsko sodišče
Vsebinske analize izplačevanja dodatkov torej ni opravil še noben nadzorni organ. Morda bo o tem kaj povedala analiza izplačevanja dodatkov, ki so jo naredili na ministrstvu za javno upravo. Čeprav je analiza končana, nam je z ministrstva niso hoteli posredovati, saj jo hočejo najprej predstaviti socialnim partnerjem.
Verjetno je računsko sodišče tisti organ, ki bi lahko presojal smotrnost razdeljevanja dodatkov. Revizorji računskega sodišča bi namreč lahko pogledali, ali je nekdo, ki je prejemal koronski dodatek, res delal v okolju, kjer je bil izpostavljen tveganju okužbe. In obratno, ali je bil nekdo, ki dodatka ni prejel, v resnici ogrožen.
Program dela računskega sodišča je zaupen, zato ni mogoče izvedeti, ali so oziroma bodo njegovi revizorji pregledali izplačevanje dodatkov. “Pri uvrščanju revizij v svoj delovni program se skuša računsko sodišče na kar najbolj učinkovit način odzivati na zahteve in pričakovanja okolja, zato spremlja dogajanja in aktivnosti, pri čemer pa ohranja neodvisnost presoje in odločanja. V tem okviru spremljamo tudi izplačevanje dodatkov med epidemijo covida-19. Računsko sodišče je do danes že prejelo tudi nekaj pobud za uvedbo revizij, ki se nanašajo na izplačevanje dodatkov med epidemijo covida-19, med drugimi tudi od Komisije za nadzor javnih financ,” so nam odgovorili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!