Gantarjeva ministrica v senci z rekordom koronskih izplačil

Slovenija 15. Jun. 202122:55 > 16. Jun. 2021 00:444 komentarji
Delite:
Tomaž Gantar
Foto: Žiga Živulović jr. /BOBO

Dodatki za delo v razmerah epidemije so izplačila v javnem sektorju ponesla v nebo. Masa za plače se je povečala kar za četrtino. V državni upravi izstopajo izplačila na ministrstvu za zdravje v času, ko ga je vodil minister Desusa Tomaž Gantar.

Epidemija je uradno preklicana, s tem ugaša tudi pravna podlaga za izplačilo tako imenovanih koronskih dodatkov v javnem sektorju. Ministrstvo za finance je po zadnjih podatkih prejelo skupno za 740 milijonov evrov zahtevkov za izplačilo koronskih dodatkov, a znesek bo kljub temu še narasel. Zahtevke bodo namreč lahko porabniki ministrstvu za finance pošiljali še tri mesece.

Najvišje dodatke med epidemijo, ki je trajala od marca do maja lani ter od oktobra do sredine junija, so v javnem sektorju prejemali zdravniki. V državni upravi vojaški piloti, ki imajo tudi zaradi določb zakona o obrambi številne dodatke in so jih imeli tudi pred epidemijo. Med epidemijo pa v državni upravi izstopajo izplačila na ministrstvu za zdravje v času, ko ga je vodil Tomaž Gantar.

Tudi do 10 tisočakov bruto

Mesečna izplačila več članom Gantarjevega kabineta so kar nekajkrat med epidemijo pomembno presegla plačo ne samo ministra za zdravje, pač pa tudi predsednika vlade Janeza Janše. Funkcionarji – ministri in državni sekretarji – teh dodatkov in nadur ne prejemajo.

V posameznih mesecih so se najvišja plačila na drugih ministrstvih približala najvišjim izplačilom na ministrstvu za zdravje, vendar se je po preverjanju izkazalo, da je šlo drugod za posamezne oziroma enkratne dogodke. Drugod so na primer državni uslužbenci en mesec prejeli zelo visoko izplačilo, ker so prejeli poplačilo nadur in dodatkov za več prejšnjih mesecev. Na ministrstvu za zdravje pa so bili visoki dohodki “redni”. Podobno je bilo samo še na ministrstvu za notranje zadeve, a so najvišja tamkajšnja lanska bruto izplačila vseeno vsak mesec zaostala za zdravstvenim ministrstvom za vsaj 1.500 evrov.

Predvsem pa je Gantarjev kabinet prehitel kabinete vseh drugih ministrstev. Lani je bilo najvišje mesečno bruto izplačilo v drugih kabinetih 6.429 evrov, ki jih je za lanski maj prejela Branka Krajnc z notranjega ministrstva. Ta znesek so vsaj po dvakrat presegli štirje člani Gantarjevega kabineta.

Kot kažejo podatki, je nekdanji minister Gantar najbolje nagrajeval ljudi, ki so bili po naših podatkih tudi njegovi najožji sodelavci v kabinetu. Zlasti Biserko Simčič, Gantarjevo desno roko, Nadjo Džanković Cirar, predstavnico za stike z javnostmi, članico kabineta Ado Čargo in Roka Petraviča, šefa kabineta.

Tomaž Gantar
Foto : N1

Seznam dodatkov, ki so jih imeli našteti, je dolg. Prejemali so: dodatek za delovno dobo, dodatek za delo v tveganih razmerah, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, ki je veljal samo v prvem valu epidemije, dodatek za delo v nedeljo, dodatek za stalno pripravljenost, plačilo za delo preko polnega delovnega časa oziroma nadure in plačilo za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela.

Nihče nikoli ni prejel vseh teh dodatkov naenkrat, največ v enem mesecu jih je bilo sedem, večinoma vsi maksimalni. V prvem valu je bilo zelo veliko nadur, najpogosteje 80 mesečno. Tolikšno število nadur je bilo dovoljeno samo med marcem in majem lani, pozneje pa je spet veljala omejitev na največ 20 ur mesečno iz zakona o delovnih razmerjih. Naključno ali ne, v drugem valu so člani kabineta takratnega ministra Gantarja začeli prejemati dodatke za stalno pripravljenost in dodatek za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela. Oba v visokih zneskih, ki so večkrat presegli 1.000 evrov mesečno.

Več kot dvakratnik uradniške plače

V mesecih razglašene epidemije so vsi našteti člani Gantarjevega kabineta tako večkrat prejeli izplačilo, ki je celo presegalo dvakratnik njihove osnovne bruto plače.

“Ministrstvo za zdravje je bilo med najbolj obremenjenimi in omenjeni sodelavci so dejansko delali od jutra do večera,” številke pojasnjuje Gantar in nadaljuje, “čas se je evidentiral! Plača je bila glede na opravljene ure sorazmerno večja, vendar v skladu s plačnim sistemom.”

In kakšna so ta izplačila bila? V prvem valu epidemije so predstavnica za stike z javnostmi, šef Gantarjevega kabineta in Čargo povprečno prejemali dobrih 7.000 evrov mesečno. Biserka Simčič – njena osnovno bruto plača je bila okoli 3.600 evrov – pa z dodatki in nadurami povprečno po 9.800 evrov. Največ za maj, ko je dobila dobrih 10.500 evrov. Za primerjavo: za tisti mesec sta tedanji minister Gantar in premier Janša prejela manj kot 4.500 evrov bruto. Skupaj sta torej prejela slabih 2.000 evrov manj kot Biserka Simčič, je pa treba poudariti, da sta imela maja lani relativno nizko plačo. V poznejših mesecih je Gantar prejemal dobrih 5.700 evrov bruto mesečno, Janša pa še 300 evrov več.

Place MZ

Izplačila v drugem valu epidemije (po podatkih oktober 2020–februar 2021) so bila nekoliko nižja. Med drugim zato, ker nista več veljala povečanje maksimalnega števila nadur ter dodatek za nevarnost in posebne obremenitve iz prvega vala epidemije oziroma iz prvega protikoronskega zakonskega paketa (v 67. in 71. členu). Simčič je decembra lani vseeno prejela skoraj 8.000 evrov bruto, od tega malo manj kot 2.000 evrov dodatka za stalno pripravljenost in 735 evrov za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela. Ko je Gantar odstopil in je v drugi polovici decembra ministrstvo za zdravje začasno prevzel premier Janša, so se začela izplačila Biserki Simčič zniževati, za februar 2020 je prejela dobrih 4.300 evrov bruto.

Biserka Simčič je v telefonskem pogovoru povedala, da je delala tudi več kot 12 ur na dan, tudi ob nedeljah, in da lani ni bila na dopustu. “Še ob dveh ponoči sem odgovarjala na elektronsko pošto,” je dejala, ob tem pa poudarila, da je določanje višine izplačil v pristojnosti kadrovske službe.

Kdo je Biserka Simčič?

Člani vlade so nam jo v neuradnih pogovorih opisovali kot dejansko ministrico za zdravje v času, ko je ministrstvo uradno vodil Gantar. Imela je dostop do Gantarjeve službene elektronske pošte in je z njegovega naslova odgovarjala v njegovem imenu. Biserka Simčič nam je pojasnila, da to ni nič nenavadnega in da je bilo vedno jasno razvidno, kdaj je v ministrovem imenu odgovarjala ona.

Tako Gantar kot Simčič sta prijatelja Dorijana Marušiča, nekdanjega ministra za zdravje, ki je v Gantarjevem času dobil sedež v zdravstvenem svetu in v več delovnih skupinah. Obenem pa je tudi direktor podjetja za akreditiranje zdravstvenih izvajalcev AACI.

Lani je Marušič v imenu ministrstva za zdravje pripravljal aneks k splošnemu dogovoru za javno financiranje zdravstva. S tem aneksom je ministrstvo skušalo doseči akreditacijo za vse zdravstvene izvajalce. To pomeni, da bi morali izvajalci zdravstvenih storitev (bolnišnice, zdravstveni domovi, koncesionarji, domovi za starejše) plačati presojo njihovih standardov. Če je ne bi, bi izgubili 0,3 odstotka javnega financiranja. Edino podjetje v Sloveniji, ki podeljuje te akreditacije (mogoče jih je dobiti tudi v tujini), pa je AACI v solastništvu Dorjana Marušiča.

Grožnja s prijavo na KPK

Lani poleti, ko se je to dogajalo, so se slišala opozorila, da je to konflikt interesov, a ministrstvo je pri akreditaciji vztrajalo tudi, ko so se začeli izvajalci zdravstvenih storitev temu upirati. Predlog je umaknilo šele, ko je takratna predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik zagrozila s prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Biserka Simčič pa nam je zatrdila, da je KPK zadevo res preverila in da ni ugotovila nepravilnosti.

Določbi o akreditacijah je po lastnih besedah nasprotovala tudi takratna državna sekretarka Tina Bregant, ki jo je vlada na Gantarjev predlog razrešila novembra lani. Biserka Simčič je na ministrstvo za zdravje prišla v času ministrovanja Dorijana Marušiča. Kljub pravnomočni obsodbi in globi 6.000 evrov zaradi nepooblaščenega vpogledovanja v elektronsko pošto v času, ko je delala v novomeški bolnišnici, jo je Gantar v svojem prvem ministrskem mandatu na ministrstvu obdržal. Vlada Mira Cerarja jo je prezaposlila v uradu za migracije, a se je na ministrstvo za zdravje vrnila, ko se je tja kot minister vrnil tudi Gantar. Decembra lani je resor začasno prevzel Janša in takrat je zapustila ministrov kabinet, a ostala na ministrstvu.

Ministrstvo je tudi pod sedanjim ministrom Janezom Poklukarjem v splošni dogovor o javnem financiranju zdravstva skušalo vnesti določbo o akreditaciji za izvajalce zdravstvenih storitev, a jo je na koncu umaknilo. Biserka Simčič nam je zatrdila, da s tem predlogom ni imela nič.

Dvig plač v javnem sektorju za četrtino

Predvsem zaradi dodatkov je povprečna mesečna bruto plača v javnem sektorju med februarjem in decembrom lani zrasla za četrtino, z 2.055 na 2.492 evrov. Februarja lani je izplačilo, višje od 5.000 evrov bruto, prejemalo nekaj manj kot 3.200 javnih uslužbencev ali 1,8 odstotka vseh. V zadnjem mesecu lanskega leta je bilo takšnih več kot 9.500 oseb ali dobrih pet odstotkov.

V istem času, med lanskim februarjem in decembrom, so v zasebnem sektorju povprečne bruto plače zrasle s 1.683 evrov na 1800 evrov ali za sedem odstotkov. V prvem valu epidemije je eden od protikoronskih zakonskih paketov uvedel 200 evrov visoko mesečno nagrado za delavce v zasebnem sektorju. Podjetja so jo morala izplačati v zameno za proračunsko financiranje zdravstvenih in socialnih prispevkov.

Komentari

Vaš komentar