Ministri iz vrst SDS evropskemu komisarju Janezu Lenarčiču očitajo, da je skušal blokirati evropska sredstva Sloveniji. Za to naj bi imeli celo pisne dokaze, ki pa jih doslej medijem niso predstavili. V Lenarčičevem kabinetu očitke zanikajo. V bruseljskih krogih je mogoče celo slišati, da gre za nedopustne pritiske na evropskega komisarja.
Evropski komisar Janez Lenarčič je izdajalec slovenskih interesov. Tako izhaja iz zapisov ministrov SDS in Janševi stranki podrejenih medijev. Lenarčiču očitajo, da je izplačilo sredstev Sloveniji za okrevanje in odpornost po pandemiji pogojeval z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, s čimer naj bi želel oškodovati svojo lastno domovino.
Tako se je minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvone Černač včeraj na Twitterju vprašal, zakaj je Lenarčič “podprl nerazumne zahteve treh komisarjev nekaj ur prej, ki bi blokirale NOO (načrt za okrevanje in odpornost, op.p.)”.
Komisar za krizne razmere, ki je v COVID krizi poniknil. Družbeno politični delavci "zatirane" #RTV so ga 1.7.21 oživili. Pozabili pa so ga vprašati, zakaj je podprl nerazumne zahteve treh komisarjev nekaj ur prej, ki bi blokirale ?? #NOO ? Preostane samo odstop ali odpoklic. https://t.co/hssOw7a443
— Zvone Černač (@ZCernac) July 4, 2021
Ob tem je iz koalicijskih vrst mogoče slišati, da naj bi slovenska vlada imela pisne dokaze o tem, da je Lenarčič skušal blokirati izplačilo omenjenih 2,5 milijard evrov Sloveniji. Černačev kabinet smo zaprosili, naj nam posreduje zapis izjav oziroma dokumente, na katerih slonijo ministrovi očitki. Tam so nam odgovorili: “Za zabeležko sestanka, na katerem je odločala Evropska komisija, se obrnite na njen sekretariat.”
Slovenski načrt potrjen soglasno in brez razprave
Tiskovna predstavnica evropskega komisarja iz Slovenije Tina Štrafela je medtem na Twitterju (ponovno) poudarila, da se Lenarčič “v nobenem trenutku in v nobeni fazi postopka ni zavzemal za pogojevanje ali blokado slovenskega načrta za okrevanje”. Seje Komisije na to temo sploh ni bilo, saj je šlo za pisni postopek in so komisarji slovenski načrt soglasno potrdili brez razprave, nam je dejala Štrafela.
V zvezi z insinuacijami, skomuniciranimi na skrajno nedostojen in nedopusten način, sporočam naslednje dejstvo: ?? komisar @JanezLenarcic se v nobenem trenutku in v nobeni fazi postopka ni zavzemal za pogojevanje ali blokado ?? načrta za okrevanje.
— Tina Štrafela (@TinaStrafela) July 5, 2021
Zadnji sestanek, ki se je odvil na temo slovenskega načrta za okrevanje, je bil po besedah naših virov sestanek predstavnikov kabinetov. Na njem je član kabineta komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa, ki mora bdeti nad vladavino prava, predlagal, da Evropska komisija v analizi slovenskega načrta za okrevanje zapiše pričakovanje o čim prejšnjem imenovanju evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije. Takšen zapis ni presenetljiv, saj evropski delegirani tožilci nadzorujejo porabo evropskih sredstev, dodeljenih po načrtu za okrevanje, zato ga je Komisija v analizo tudi vnesla.
Kot je v sobotnem pojasnilu navedla Evropska komisija, torej ni šlo za nikakršno pogojevanje izplačila denarja za okrevanje Slovenije z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, temveč je načrt Slovenije ocenila na podlagi meril, ali naložbe in reforme podpirajo zeleni in digitalni prehod, krepijo možnost rasti, ustvarjanja delovnih mest ter ekonomsko in socialno odpornost. Po oceni naših virov pa je Janševo vlado očitno vznemirilo že to, da Lenarčič zapisa o pričakovanju Evropske komisije o čim prejšnjem imenovanju tožilcev ni preprečil niti mu ni nasprotoval. Če bi to storil, bi sicer ravnal nasprotju z zaprisego, ki evropskim komisarjem nalaga zavzemanje za vladavino prava. “Slovenska vlada očitno želi, da bi bil komisar iz Slovenije njen podizvajalec v Evropski komisiji,” je mogoče slišati v bruseljskih krogih.
Razrešitve ne more predlagati ena država članica
Strokovnjakinja za pravo Evropske unije (EU) dr. Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete ob tem poudarja, da pogojevanje izplačila z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev sploh ni mogoče. Ob tem izpostavlja še, da slovenska vlada s pritiski na Lenarčiča krši evropske pogodbe. “Na Lenarčiča ne smemo gledati kot na slovenskega komisarja in v tej luči so tudi pozivi k odstopu oziroma odpoklicu neprimerni,” je dejala sogovornica. Minister Černač je namreč v svojem tvitu, v katerem je izpostavil Lenarčičevo “blokiranje NOO”, dodal, da temu preostane zgolj odstop ali odpoklic.
Toda Pogodba o EU določa, da je neodvisnost članov komisije “nedvomna”, komisija pa je pri izvrševanju svojih obveznosti “popolnoma neodvisna”. Člani komisije tudi ne smejo “zahtevati niti sprejemati navodil od posameznih vlad, institucij, organov, uradov ali agencij”.
Še podrobnejše določbe so zapisane v Pogodbi o delovanju EU, kjer 245. člen govori o tem, da države članice spoštujejo neodvisnost članov komisije in “ne poskušajo vplivati nanje pri opravljanju njihovih nalog”. Tako je tudi Evropska komisija v svojem sobotnem zapisu slovensko stran podučila, da so člani Komisije načeloma popolnoma neodvisni.
Mandat komisarju glede na določbe omenjene pogodbe preneha le zaradi redne zamenjave ali smrti oziroma zaradi odstopa ali razrešitve. Komisarja lahko razreši Sodišče na predlog Sveta EU ali Komisije EU. To torej pomeni, da slovenska vlada ne more podati niti predloga za razrešitev, ampak to lahko stori večina držav članic v Svetu EU, pojasnjuje Janja Hojnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje