Vlada in sindikati javnega sektorja so parafirali plačni dogovor. Zaposleni v javnem sektorju si v skladu z dogovorom lahko obetajo dvig plač, višje nadomestilo za malico, tisti do vključno 50. plačnega razreda tudi poračun regresa za letni dopust. Dogovor je po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik vreden 611 milijonov evrov.
Vladna pogajalska skupina, ki jo vodi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, in reprezentativni sindikati javnega sektorja so parafirali plačni dogovor.
Po dogovoru se bo vrednost plačnih razredov zvišala za 4,5 odstotka. Ta dvig bodo zaposleni v javnem sektorju prvič občutili ob izplačilu oktobrskih plač. Večini v javnem sektorju se bodo nato plače dvignile še enkrat z aprilskimi plačami, tokrat za en plačni razred, kar pomeni približno štiriodstoten dvig. Iz tega povišanja pa bodo izvzeti zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povečale z dogovorom novembra lani.
S septembrom bo višja tudi višina nadomestila za malico, in sicer iz sedanjih 4,94 evra na 6,15 evra na dan. Prav tako bodo javni uslužbenci, ki jim je bil sicer letošnji regres za letni dopust že izplačan, dobili še poračun do višjega regresa, ki je določen glede na plačni razred zaposlenega, pri čemer bodo tisti nižje na plačni lestvici dobili več.
Javnim uslužbencem do 24. plačnega razreda bo pripadlo 300 evrov, uvrščenim od 25. do 30. plačnega razreda 250 evrov. Zaposleni, uvrščeni od 31. do 35. plačnega razreda, bodo dobili 200 evrov, tisti od 36. do 40. plačnega razreda pa 150 evrov. Za javne uslužbence od 41. do vključno 50. plačnega razreda je predvideno, da prejmejo poračun regresa v višini 100 evrov.
Ministrica je izrazila zadovoljstvo, da so dogovor danes uspeli parafirati. Izpostavila je, da so do konsenza s sindikati prišli po kar nekaj krogih pogajanj. Pričakovanja so bila velika, znotraj javnega sektorja je namreč veliko nezadovoljstva; parcialno poseganje v plačni sistem v preteklih letih je povzročilo velike razlike, tudi velike krivice med posameznimi skupinami, je navedla ministrica. Pričakuje pa, da je današnje parafiranje dogovora prvi korak za odpravo teh anomalij v bodoče.
Dogovor po njenih besedah pomeni tudi, da bodo nadaljevali pogajanja za spremembo sistema plač v javnem sektorju. Kot je napovedala, bodo pozornost posebej posvetili tistim najšibkejšim v spodnji tretjini plačne lestvice, torej tistim, ki so v tem trenutku pod minimalno plačo.
Še vedno odprtih nekaj občutljivih vprašanj
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je soglašal, da je v vsakem primeru dobro, da so se dogovorili o najbolj akutnih vprašanjih. Po njegovih besedah je bil za sindikate v tem delu pogajanj ključni cilj, da se v čim večji meri nevtralizira negativne učinke inflacije in nastavi pogoje, da se lahko začnejo lotevati vprašanj, “ki pa so bistveno zahtevnejša od teh, ki so jih zdaj na nek način zaprli”.
Kot je opozoril Štrukelj, je zdaj na vsakem posameznem sindikatu, da se do parafiranega dogovora opredeli, pri čemer ni samo po sebi umevno, da bo konsenz dovolj velik. Tudi v tej fazi, ko so dosegli dogovor, je namreč odprtih nekaj občutljivih vprašanj. Kot eno teh je navedel vprašanje, kako bo potekalo spreminjanje zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Meni namreč, da bi to lahko povzročilo več težav, kot se pričakuje, zlasti ker so odprta nekatera sistemska vprašanja. Zagotovo to velja za odprtje plačnega stropa za javne uslužbence, o čemer med vlado in sindikati ta trenutek ni soglasja, je pojasnil.
Tudi vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek je izrazil zadovoljstvo, da so dosegli dogovor. Upa, da bo “vsaj nekoliko pomiril duhove v javnem sektorju med javnimi uslužbenci, tako zaradi dejstva visoke inflacije kot zaradi nesorazmerij”. Dodal pa je, da jih čaka še zahtevna naloga. Danes so po njegovih besedah posebej izpostavili, da bo moral biti del pogovorov in usklajevanja glede sistemskih sprememb plačnega sistema tudi naslavljanje problematike uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, skupaj z odpravo še tistih nesorazmerij, ki s tem dogovorom niso odpravljena.
“To je zgolj prvi korak, tisti minimum, ki nekako nakazuje, v katero smer se bo potrebno tudi v nadaljevanju pogajat, kar zadeva odprave nesorazmerij,” je menil Počivavšek. Upa, da bodo sindikati na svojih organih dogovor podprli in bo dosežen kvorum ter bo dogovor lahko začel veljati, skupaj z akti, s katerimi se bo implementiral.
Je pa tudi Počivavšek napovedal, da bodo še posebej pozorni na predlog spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga bo predvidoma v petek sindikatom posredovala vlada. Tu ostaja odprto zlasti vprašanje odprave plačnega stropa (57. plačni razred), ki mu na sindikalni strani v tem trenutku nasprotujejo oz. menijo, da bi to vprašanje moralo iti z roko v roki s sistemskimi spremembami plačnega sistema in odpravo kompresije v spodnji tretjini plačne lestvice.
Po besedah ministrice so skupni finančni učinki dogovora za letošnje in prihodnje leto 611 milijonov evrov. Med drugim pa se bodo sindikati, ki ga bodo podpisali, z njim zavezali, da do 30. junija 2023 ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z ukrepi iz dogovora.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so sicer s pogajanji začeli že julija, ministrica za javno upravo pa je že tedaj napovedala, da bodo skupno rešitev poskušali doseči do oktobra. Še pred začetkom današnjih pogajanj pa je ministrica skupaj z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom predstavila tudi potek pogajanj v zdravstvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje