Menu ItemV Vzajemni so prepričani, da je vladna omejitev višine premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nezakonita. Zoper njo so vložili tožbo, hkrati pa predsednika vlade Roberta Goloba pozivajo k dialogu. Ker je višina premije prenizka, zavarovalnici grozi likvidacija, je zatrdil predsednik njene uprave Aleš Mikeln. Če bo vladna uredba ostala, pa poslanke in poslance prosijo, naj dopolnilno zavarovanje ukinejo čim prej.
Ker je vlada omejila višino premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na 35,67 evra mesečno, zavarovalnici Vzajemna grozi likvidacija, je dejal predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln. Njihovi aktuarji so izračunali, da bi bilo treba premijo dvigniti na 44,78 evra, je pojasnil.
Po njegovih besedah v zavarovalnici še ne morejo napovedati, kdaj naj bi bila likvidacija. “Za to bi bilo treba imeti kristalno kroglo,” je povedal.
“Prekiniti tisto, kar te ubija, ali narediti nič?”
O likvidaciji bi odločala agencija za zavarovalni nadzor na podlagi kapitalske ustreznosti zavarovalnice, je pojasnil. Trenutno je njena kapitalska ustreznost nekaj nad 180-odstotna. Ko bo padla na 120 odstotkov, jo bo agencija pozvala, naj ukrepa, a tega zaradi vladne uredbe ne bo mogla storiti, je dejal. Ko bo ustreznost padla na 100 odstotkov, pa bo agencija sprožila likvidacijo, je povedal.
Gibanja kapitalske ustreznosti ni mogoče napovedati, saj se njihovi izdatki iz meseca v mesec zelo spreminjajo. Zaradi programa za skrajševanje čakalnih dob javne blagajne in zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, plačujejo vse opravljene zdravstvene storitve. Število opravljenih storitev pa zelo niha, je pojasnil Mikeln.
Kljub temu pa v Vzajemni ocenjujejo, da bodo letošnje leto zaključili s 33 milijoni evrov izgube. “Bila bi seveda še za 22 milijonov evrov višja, če ne bi porabili rezervacij, ki smo jih ustvarili med epidemijo,” je povedal predsednik uprave zavaroalnice.
Razlog za to je v hitri rasti stroškov v javnem zdravstvu. Med lanskim in letošnjim aprilom so se izdatki Vzajemne iz naslova dopolnilnega zavarovanja zvišali za četrtino, je danes dejal Mikeln.
“Vladna uredba nas pelje proti neslavnemu koncu,” je napovedal.
V primeru likvidacije pa se bo postavilo vprašanje veljavnosti pogodb med Vzajemno in približno 758.000 zavarovanci, ki imajo pri njej sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je poudaril Mikeln.
O prekinitvi zavarovalnih pogodb sicer razmišljajo že zdaj, saj morajo, kot je pojasnil, razmišljati o vseh scenarijih. “Vprašanje je, ali prekiniti tisto, kar te ubija, ali ne ukrepati,” je pojasnil in vprašal, “v katerem primeru bi uprava naredila napako?”
“Zavedamo se, da je prekinitev pogodb kompleksen in zahteven pravni problem, a ko si enkrat potisnjen ob steno, moraš razmišljati o vsem,” je dejal.
Na vprašanje, kdaj bi lahko prekinili pogodbe, še ni mogoče odgovoriti, je povedal, a zagotovil, da se prekinitev pogodb zagotovo ne bi zgodila čez noč.
“Ne znam pa si niti predstavljati, kaj bi v našem zdravstvenem sistemu pomenilo, če bi naenkrat polovica prebivalstva ostala brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,” je dodal.
Uredba na sodišču in v Bruslju
Vzajemna je na upravnem sodišču vložila tožbo zoper uredbo. “Omejitev cene je neutemeljena in prekomerno posega v svobodno gospodarsko pobudo,” je pojasnil pravnik z Vzajemne Rok Jemec.
Za enkrat je še prezgodaj, da bi govorili o možnosti terjanja odškodnine od države, je poudaril Mikeln. “Zagotovo pa je v pravni državi tako, da če ti nekdo povzroči škodo, mora za to škodo odgovarjati,” je poudaril.
Na Vzajemni so prepričani, da je uredba neskladna tudi z evropsko zakonodajo. Tako imenovana direktiva Solventnost II po njihovem jasno določa, da mora višina premije zavarovalnici omogočati poplačilo obveznosti.
Po naših neuradnih informacijah so na Evropski komisiji z uredbo seznanjeni in jo bodo preučili. Glede tega naj bi iz Bruslja že stopili v stik s slovenskim ministrstvom za finance.
Mikeln je danes še povedal, da je Vzajemna premierja Roberta Goloba pozvala k dialogu, poslala pa mu je tudi že tri možne rešitve: umik uredbe, zmanjšanje deleža cen zdravstvenih storitev in zdravil, ki se krijejo iz dopolnilnega zavarovanja, ali državno kritje izgub, ki jih zaradi uredbe ustvarjajo zavarovalnice.
Če se to ne bo zgodilo, na Vzajemni prosijo poslanke in poslance, naj dopolnilno zavarovanje ukinejo čim prej, je dodal.
“Nismo proti ukinitvi, ampak smo za preoblikovanje”
Parlamentarna obravnava predloga za ukinitev dopolnilnega zavarovanja se bo začela prihodnji teden in bo potekala po rednem, torej najbolj dolgotrajnem postopku. V predlogu sicer piše, da se dopolnilno zavarovanje ukine oziroma preoblikuje 1. septembra.
Na Vzajemni se z zakonskim predlogom, ki bi dopolnilno zavarovanje spremenil v obvezno in ga prenesel na javni zavod za zdravstveno zavarovanje, ne strinjajo.
“Nismo proti ukinitvi, ampak smo za preoblikovanje,” je pojasnil Mikeln.
Zavarovalnice se namreč skupaj z nekaterimi zdravniškimi organizacijami in desnimi političnimi strankami že dlje časa zavzemajo za spremembo, po kateri bi v financiranju zdravstva dobile večjo vlogo. Zdaj so pravzaprav samo posrednik denarja med zavarovanci in izvajalci zdravstvenih storitev, pri čemer nimajo nobenega vpliva na to, koliko storitev se izvede in po kakšni ceni.
Uresničitev koalicijskega predloga bi pomenila, da bi se Slovenija uvrstila v krog Severne Koreje, Mongolije, Venezuele in Kube, je dejal Mikeln. “Vse resne države imajo tako državno kot zasebno financiranje zdravstva,” je dodal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje