Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki stremi k "dostopni, dosegljivi, kakovostni in varni dolgotrajni oskrbi", predvideva, da upravičenci izbirajo med pravicami in oblikami storitev po potrebi v okolju, kjer jih želijo koristiti.
Vlada je na današnji seji, ki je trajala dlje, kot je bilo sprva predvideno, med drugim potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.
Določila osnutka zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje in ga je vlada sprejela na današnji seji, naj bi se začela izvajati postopno s 1. julijem prihodnje leto. Sredstva za financiranje zakona, ki v začetku izvajanja ne bodo prenesena iz obstoječih blagajn, bodo krita iz proračuna. Kot je še dodal minister, bo vlada RS do 30. junija 2024 pripravila osnutek zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Ta bo nadalje definiral financiranje dolgotrajne oskrbe po letu 2025.
Zakon načrtuje vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne varnosti, ki bo v povezavi s spremembami drugih sistemov socialne varnosti (zdravstva, socialnega varstva in pokojninskega varstva) in dodatnimi javnimi viri omogočal ter zagotavljal izvajanje dolgotrajne oskrbe kot integrirane dejavnosti vseh storitev. Predlog predvideva izvajanje storitev tako v institucijah kot tudi v skupnostnih oblikah dolgotrajne oskrbe.
Zakon naslavlja tudi položaj negovalcev
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal minister Janez Poklukar, je Slovenija pripravljala krovni zakon o dolgotrajni oskrbi od leta 2002. Ureditev področja je nujna, na to pa da kažeta tako stroka kot laična javnost. Čeprav dolgotrajna oskrba ni namenjena zgolj starejšim, pa tveganje potrebe tovrstne oskrbe naraščajo s starostjo. Tretjina starejših od 80 let po ministrovih besedah potrebuje pomoč pri zagotavljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Zakon, ki stremi k “dostopni, dosegljivi, kakovostni in varni dolgotrajni oskrbi”, predvideva, da upravičenci izbirajo med pravicami in oblikami storitev po potrebi v okolju, kjer jih želijo koristiti; sofinanciranje storitve e-oskrbe in storitve iz naslova ohranjanja samostojnosti; izboljšanje statusa družinskih pomočnikov (dvig nadomestila za izpad dohodka); možnost 21-dnevne nadomestne oskrbe s ciljem razbremenitve družinskih članov, ki skrbijo osebe s težko in najtežjo omejitvijo sposobnosti samooskrbe; ter ureditev področja zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi (cilj: zmanjšanje prekarnosti).
Zakona pripravil odvetnik Vrtačnik
Pomembno vlogo pri pripravi predlogov zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o investicijah v zdravstvo je imel odvetnik Urban Vrtačnik. Ministrstvo za zdravje se je z njegovo odvetniško pisarno dogovorilo, da opravi pregled in pripravo teh dveh predlogov ter sprememb zakona o javnem naročanju. “Vrednost naročila znaša 8.700,00 evrov brez DDV, kar vključuje predviden obseg dela 100 ur, pri čemer se plača fiksni znesek tudi če je število opravljenih ur večje. Do danes računa za opravljene storitve še nismo prejeli,” so nam sporočili z ministrstva.
Vrtačnik je s Poklukarjem sodeloval že, ko je bil sedanji minister direktor jeseniške bolnišnice. Čeprav Vrtačnik zastopa več zdravstvenih zavodov, je znan predvsem kot odvetnik ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in medijskega mogotca Lea Oblaka ter kot pisec brezplačnega mnenja za predsednika NSi Mateja Tonina v zvezi z parlamentarnim nadzorom nad slovensko varnostno obveščevalno službo. To je bilo v času, ko Tonin še ni bil minister za obrambo, ampak poslanec.
Po naših neuradnih informacijah je razlog, da je ministrstvo angažiralo Vrtačnika, v tem, da je z ministrstva odšla Mojca Grabar, dolgoletna vodja službe za sistemsko pravno urejanje. To službo naj bi po njenem odhodu celo razpustil. K. K.
Odpravljeni pogoji za nosilce dejavnosti v zdravstvu
Zaradi potrebe po obvladovanju bolezni covid-19 je vlada danes potrdila tudi predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva. Zakon med drugim predvideva, da bodo odgovorni nosilci dejavnosti lahko vsi zdravniki specialisti (pogoja treh oziroma petih let izkušenj ni več). Ker se zmanjšuje zanimanje za specializacijo iz družinske medicine, zakon predvideva finančno spodbudo – zdravniki, ki so se prijavili na razpis za specializacijo družinske medicine v letošnjem letu ali se bodo v prihodnjem, bodo upravičeni do dodatka v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače za čas trajanje specializacije.
Zakon predvideva tudi vzpostavitev operativnega centra za epidemiološke preiskave, uveljavitev katerega je ključno za obvladovanje bolezni covid-19 ter financiranje dodatnih deset specializacij klinične psihologije. Pravico do dodatka za neposredno delo z osebami s covidom-19 zakon zagotavlja tudi zaposlenim, ki tovrstno delo opravljajo na podlagi pogodbe z zunanjim izvajalcem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje