Vlada je danes sprejela tri odloke za blažitev draginje v kmetijstvu, ki jih je napovedala že prejšnji teden. Kmetom in ribičem bo sofinancirala gorivo in repro material, skupni znesek pomoči je 17,6 milijona evrov. Že prejšnji teden je vlada sprejela tudi 5,2 milijona evrov pomoči za mlečni sektor. Kljub drugačnim napovedim pa ni sprejela napovedanih smernic za varčevanje z energenti v državni upravi.
Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je danes po seji vlade dejala, da so sprejeli tri odloke, s katerimi uresničujejo napovedi o kratkoročnih ukrepih za pomoč kmetom in ribičem (te je sicer le 14) zaradi energetske draginje.
Tako jim bodo sofinancirali gorivo v višini 0,2 evra za liter (skupni znesek je 2,2 milijona evrov) in repro materiale (predvsem gnojila) v skupnem znesku 15 milijonov evrov. Vsi kmetje ne bodo prejeli enakih pomoči: za orne površine, ki potrebujejo več gnojil, bo namenjen večji znesek kot za trajne nasade in travinje.
Že prejšnji teden pa je bil sprejet odlok o pomočeh sektorju mleka (dobilo jo bo okoli 4.000 kmetijskih gospodarstev oziroma 80.000 do 85.000 krav molznic), ki bo znašala 5,2 milijona evrov. Skupni znesek pomoči je tako 22 milijonov evrov.
Pomoči naj bi bile izplačane do jeseni.
“Pomembno je, da imamo zadostno količino pšenice”
Ministrica Šinko se je dotaknila tudi odkupa pšenice, ukrepa, ki ga je vlada napovedala teden dni nazaj, a je še vedno kup odprtih vprašanj. Kmete so razočarale informacije, da bo ponudnik izbran po merilu najugodnejše cene, kar pri njih sproža bojazen, da vlada ne bo odkupovala slovenske pšenice. Kakšna bo cena, še ni znano, odkup pšenice pa bo po njihovem mnenju tudi velik logistični zalogaj.
Šinko je poudarila, da se je vlada za odkup pšenice odločila na poziv kmetov – o čemer smo že pisali. “Pomembno je, da imamo v mesecih, ki prihajajo, zadostno količino pšenice, to nam zagotavlja prehransko varnost,” je dejala.
Poudarila je, da bo Zavod za blagovne rezerve objavil razpis – kdaj, ni povedala -, ki bo prostovoljen. Kmetje so sicer v preteklih dneh opozarjati, da se mora zavod podvizati, saj se žetev v teh dneh končuje, kmetje pa pšenico že prodajajo zadrugam in mlinarjem.
Vlada je danes tudi sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja. Med drugim se nanašajo na temperaturo hlajenja in ogrevanja. Organi državne uprave, ki so upravljavci ali uporabniki stavb v lasti ali uporabi države, morajo v skladu s sklepom vlade zagotoviti, da se tam, kjer imajo vgrajen klimatski sistem, prostori praviloma ne hladijo na temperaturo, nižjo od 25 stopinj Celzija.
Spomnimo, da je predsednik vlade Robert Golob že junija v intervjuju za Delo povedal, da pripravljajo priporočila za državno upravo. “Želim si, da bi se ukrepi varčevanja vpeljali povsod, ne le v javni upravi, ki pa bi morala biti zgled drugim. Priporočilo za vse javne ustanove se že pripravlja, v njem bo zapisano, kakšne naj bodo temperature v sistemih hlajenja oziroma ogrevanja, vse s ciljem učinkovitejše rabe energije. Temu bomo seveda prvi sledili prav v vladnih prostorih.”
Ostale ukrepe za blaženje draginje naj bi predstavili do prihodnjega petka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!