Cilj vlade je, da bi v zgradbah v lasti države zmanjšali porabo energije za deset odstotkov. S tem namenom je na seji sprejela ukrepe in priporočila za učinkovito rabo energije v stavbah ožjega in širšega javnega sektorja. Med drugim se nanašajo na temperaturo hlajenja in ogrevanja.
Organi državne uprave, ki so upravljavci ali uporabniki stavb v lasti ali uporabi države, morajo v skladu s sklepom vlade zagotoviti, da se tam, kjer imajo vgrajen klimatski sistem, prostori praviloma ne hladijo na temperaturo, nižjo od 25 stopinj Celzija. Enako velja tam, kjer je mogoča samostojna regulacija notranje temperature prostorov.
Vlada je tudi določila, da se v času med 18. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob sobotah, nedeljah in praznikih prostorov ne hladi na temperaturo, nižjo od 28 stopinj Celzija. Ob tem je upravljalce stavb organov državne uprave prav tako pozvala, naj nemudoma pristopijo k hitrejšemu izvajanju ukrepov in naložb za učinkovito rabo energije in večjo rabo obnovljivih virov energije v svojih stavbah.
Odgovorne osebe v organih državne uprave pa je pozvala, naj prednostno pristopijo k izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti. Preverijo naj tudi, ali je v prihajajoči kurilni sezoni možna tudi uporaba drugih energentov ali nadgradnja vira ogrevanja z viri iz obnovljivih virov energije.
V času ogrevalne sezone naj se ob tem prostori v organih državne uprave praviloma ne ogrevajo na višjo temperaturo zraka od 20 stopinj Celzija.
Predsednik vlade Robert Golob je že junija v intervjuju za Delo povedal, da pripravljajo priporočila.”Želim si, da bi se ukrepi varčevanja vpeljali povsod, ne le v javni upravi, ki pa bi morala biti zgled drugim. Priporočilo za vse javne ustanove se že pripravlja, v njem bo zapisano, kakšne naj bodo temperature v sistemih hlajenja oziroma ogrevanja, vse s ciljem učinkovitejše rabe energije. Temu bomo seveda prvi sledili prav v vladnih prostorih.”
Odločitev predlagajo tudi za druge državne organe in lokalne skupnosti
Vlada je danes ministrstvom naložila, da s tem sklepom seznanijo javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode iz svoje pristojnosti in tudi njim priporočijo njegovo uporabo. Predlaga pa ravnanje v skladu s tem sklepom tudi drugim državnim organom in lokalnim skupnostim.
S prihranki energije lahko najugodnejše in najhitreje prispevamo k reševanju energetske krize (negotove oskrbe) ter zmanjšanju stroškov, so po seji vlade pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.
Ob tem so spomnili, da je Evropska komisija konec maja predstavila načrt REPowerEU, ki predstavljajo skupen odziv Evrope na težave in motnje na svetovnem energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino. Preoblikovanje evropskega energetskega sistema je nujno iz dveh razlogov, in sicer zaradi odprave odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv in reševanja podnebne krize, so dodali.
S časovnim zamikom po poti drugi držav
S tem gre naša vlada s časovnim zamikom po poti drugih držav, ki so že sprejele ukrepe za zmanjšanje porabe. Grčija je denimo mesec dni nazaj sprejela uredbo, s katero določa, da javne stavbe poleti ne smejo hladiti pod 27 stopinj, pozimi pa ne greti na več kot 19 stopinj. Ker načina za nadzor nad temperaturami ni, bodo upoštevanje preverjali s spremljanjem zneskov na položnicah za elektriko za julij in avgust (glede na ista meseca preteklega leta). Uvedli so tudi različne spodbude za energetsko prenovo stavb.
Italijanska vlada Maria Draghija je že konec aprila sprejela odlok o varčevanju z energijo, ki med drugim zapoveduje, da se klima poleti ne sme nastaviti na manj kot 25 stopinj, pozimi pa ogrevanje ne na več kot 21 stopinj. Pravila veljajo za šole in pošte, ne pa tudi za na primer bolnišnice, sčasoma bi ga lahko razširili na zasebna gospodinjstva. Odlok so poimenovali “operacija termostat”, Draghi pa je veliko pozornosti pritegnil z izjavo, da gre za dilemo “klima ali mir”. Italija je sicer 40-odstotno odvisna od ruskega plina. Uredba, ki predvideva tudi tri tisoč evrov kazni za tistega, ki omejitev ne bi upošteval, je naletela na mešane odzive. Nekateri so mnenja, da gre za populizem in da je spoštovanje ukrepov nemogoče nadzorovati.
Španija je junija, kot smo pisali v članku Mir ali klima? Evropa v pripravah na zimo z manj ruskega plina, napovedala paket ukrepov, ki med drugim prav tako predvideva omejitev rabe klimatskih naprav v javnih ustanovah, spodbujanje dela od doma in uporabe javnega prevoza za javne uslužbence, nameščanje sončnih elektrarn. Čeprav je Španija le malo odvisna od ruskega plina, želijo s presežki plina iz neruskih virov pomagati drugim državam, ki bodo v težavah.
Nizozemska je v začetku aprila prebivalce pozvala, naj zmanjšajo ogrevanje, tudi v javnih ustanovah so napovedali varčevanje z ogrevanjem pozimi oziroma hlajenjem poleti.
V Nemčiji je gospodarski minister Robert Habeck danes pozval zvezne dežele k varčevanju s porabo. Nekatere zvezne dežele in mesta so to sicer že naredili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!