Vlada sprejela strategijo za upravljanje in razvoj kadrov v zdravstvu, v Fidesu kritični

Strategija vzpostavlja dolgoročni okvir za stabilno in trajnostno upravljanje zdravstvenih kadrov z namenom zagotavljanja dostopne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter daje celovit okvir za krepitev, razvoj in dolgoročno vzdržnost kadrov v zdravstvu.

Na ministrstvu za zdravje so zapisali, da so za dobro delujoč zdravstveni sistem ključnega pomena usposobljeni, opolnomočeni, razpoložljivi in ustrezno razporejeni zdravstveni delavci in sodelavci. Področje kadrovanja pa predstavlja eno izmed temeljnih strateških vprašanj vsakega zdravstvenega sistema.

Strategija temelji na načelih trajnosti, kakovosti in pravičnosti in je zasnovana kot ključni instrument za oblikovanje politik in ukrepov, ki bodo usmerjeni v zagotavljanje zadostnega števila usposobljenih zdravstvenih delavcev, njihovo enakomerno razporeditev ter ustvarjanje pogojev za strokovni razvoj.

Osredotoča se na posodobitev izobraževanja, izboljšanje pridobivanja in zadrževanja zdravstvenih kadrov, ustvarjanje privlačnejšega in varnejšega delovnega okolja, optimizacijo delovnih procesov ter okrepitev nacionalnega načrtovanja in spremljanja kadrov.

Izvajanje strategije bo koordinirala organizacijska enota na ministrstvu

Izvajanje strategije bo koordinirala nova organizacijska enota na ministrstvu za zdravje, ki bo odgovorna za usklajeno delovanje vključenih in implementacijo strategije za desetletno obdobje.

Na ministrstvu so upoštevali tudi nekatere komentarje, ki so jih prejeli v okviru javne razprave. Med drugim so v strategijo dodali aktivnost, ki je namenjena razvoju in financiranju vseh specializacij za zdravstvene delavce in sodelavce iz državnega proračuna. Vključili so tudi pripravo novega visokošolskega strokovnega študijskega programa laboratorijske biomedicine in posodobitev enovitega farmacevtskega študijskega programa.

V okviru aktivnosti so dopolnili program z izobraževanji in usposabljanji zaposlenih za uvedbo novih tehnologij in uporabo digitalnih orodij, strategija pa predvideva tudi "super user" pristop, po katerem ima vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti vsaj enega dodatno usposobljenega sodelavca za svetovanje in pomoč pri uporabi digitalnih rešitev.

Zaradi pomanjkanja natančnejših podatkov o vzrokih za odhode in menjave zaposlitev strategija predvideva celovito prenovo registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu. Predvideva tudi razvoj metodologije in orodij za napovedovanje potreb po kadru ter okrepitev institucionalnih zmogljivosti na ministrstvu za zdravje v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Strategija po mnenju Fidesa potrjuje kadrovsko krizo

Nova desetletna strategija za upravljanje in razvoj zdravstvenih delavcev potrjuje, da se Slovenija sooča z resnim pomanjkanjem zdravnikov, menijo v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Strategija prav tako potrjuje, da so zdravniki preobremenjeni, zdravstveni sistem pa se sooča z izzivom upokojevanja kadra in težavami pri privabljanju mladih, so prepričani.

Fides menijo, da je ista vlada, ki v strategiji priznava resne kadrovske težave v zdravstvu, v celotnem mandatu vodila politiko, ki po njihovi oceni teh razmer ni izboljšala. Namesto ukrepov za zadržanje kadra so bili v zadnjih letih sprejeti tudi ukrepi, ki so omejevali delo zdravnikov in povečali negotovost v sistemu, kar je prispevalo k odlivu zdravnikov iz javnega zdravstva ter dodatno povečalo obremenitve tistih, ki v sistemu ostajajo, so navedli.

"Plačna reforma leta 2025 teh težav ni rešila. Zdravstveni steber je ostal brez vsebinskih rešitev, ki bi fleksibilizirale plačni sistem in izboljšale delovne pogoje. Letos prav tako ni več ustreznih pravnih podlag za izplačevanje povečanega obsega dela, ministrstvo pa še vedno ni pripravilo podzakonskega akta, predvidenega po noveli zakona o zdravstveni dejavnosti," so zapisali v odzivu.

V sindikatu so opozorili tudi na vprašanje kadrovskih standardov. Zdravniški standardi, ki predstavljajo osnovo za načrtovanje dela in potreb po kadru, so bili kot podlaga zapisani v kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike že leta 2017. Na tej osnovi je mogoče že danes jasno oceniti, koliko zdravnikov in zobozdravnikov v sistemu primanjkuje, so navedli.

"Standardi in normativi iz modre knjige niso politična zahteva zdravnikov, temveč strokovno utemeljen okvir za varno obravnavo pacientov. Nastali so na podlagi analiz obremenitev in medicinske stroke ter se lahko po predpisanih postopkih tudi posodabljajo. Nesprejemljivo pa je njihovo politično relativiziranje zgolj zato, ker razkrivajo dejanski obseg kadrovske krize," so bili kritični v sindikatu.

Namesto da bi se problem pomanjkanja kadra reševal z izboljšanjem delovnih pogojev in ukrepi za zadržanje zdravstvenih delavcev v javnem sistemu, se po oceni sindikata v javni razpravi pogosto relativizira standarde, ki omogočajo objektivno oceno potreb po kadru.

Čas obravnave strategije na vladi po oceni sindikata odpira vprašanje, ali bodo zapisani cilji tudi dejansko uresničeni. Slovensko zdravstvo po njihovem mnenju ne potrebuje še ene strategije, ki zgolj opisuje stanje v sistemu, temveč predvsem konkretne in pravočasne ukrepe za izboljšanje pogojev dela in stabilizacijo kadrovskih razmer. Sicer obstaja nevarnost, da bodo strateški dokumenti ostali na ravni političnih obljub, zdravstveni sistem pa bo še naprej izgubljal zdravnike in zaupanje bolnikov, so posvarili.