Voditelji na Bledu o širitvi EU. Premier Golob: To je trenutek – zdaj ali nikoli

Po slavnostni otvoritvi 20. Blejskega strateškega foruma (BSF) je sledil eden od vrhuncev tega dvodnevnega srečanja. Na panelu o širitvi Evropske unije in približevanju držav Zahodnega Balkana so spregovorili slovenski premier Robert Golob, hrvaški premier Andrej Plenković, evropska komisarka za širitev Marta Kos, albanski premier Edi Rama in črnogorski premier Milojko Spajić.

Še preden pa so govorci dobili priložnost za besedo, je zbrane na Bledu nagovoril predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ki je poudaril, da morajo države Zahodnega Balkana, ki se želijo pridružiti EU, spremeniti miselnost in preseči zgodovinske spore, da bi lahko zgradile skupno prihodnost znotraj EU.

"Približevanje Zahodnega Balkana, Moldavije in Ukrajine EU niso samo obljube. So prioriteta. Te države so v srcu Evrope in so del evropske prihodnosti. V prihodnjih letih moramo unijo pripraviti na širitev - z reformami, prilagoditvami proračuna in okrepitvijo upravljanja. Širitev ne bo lahka, vendar pa bo vredno," je dejal.

Po njegovih besedah pri širitvi EU ne gre zgolj za premikanje geografskih meja Unije, temveč za skupne vrednote, zato morajo vse države kandidatke prevzeti odgovornost.

"V današnjem razdrobljenem svetu se Evropska unija odloča za dejanja – ne s silo, temveč s partnerstvom, načeli in vztrajnostjo. To je evropska obljuba. To je evropski namen," je sklenil Costa.

EU glede spoštovanja ključnih vrednot ostaja nepopustljiva

Da širitev EU ni zgolj "tehnično povečanje ozemlja ali prebivalstva", se je strinjala tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos. Ključen dejavnik za uspeh širitve je pripisala političnemu vodstvu v državah kandidatkah, saj je od njih odvisno, ali bodo znali postaviti in izpeljati reforme, reševati zapletena bilateralna vprašanja in premakniti miselnost prebivalcev, da se zadeve premikajo in da bo državi uspelo izpolniti pogoje.

Kos pa je še posebej izpostavila, da v procesu širitve EU ne obstajajo bližnjice. Pri vprašanju glede ključnih evropskih vrednot – vladavine prava, spoštovanja človekovih pravic, boja proti korupciji in svobode medijev – EU ostaja nepopustljiva. Te vrednote morajo države članice spoštovati in zasledovati.

Se pa aktualni proces širitve EU odvija v povsem spremenjenem geopolitičnem okolju, ki po besedah komisarke Kos prinaša nove resne grožnje.

"Danes se soočamo z dejstvom, da obstajajo – poenostavljeno rečeno – zunanji moteči dejavniki, ki si želijo, da nam spodleti. Obstajajo zunanje sile, ki želijo, da spodleti tako EU kot državam kandidatkam," je izpostavila evropska komisarka. Kot konkretna primera pa je navedla dogajanje v Gruziji in Moldaviji, po njenih besedah pa je tam jasno videti, "da se Rusija aktivno bori proti sedanji vladi in proti ljudstvu, ki je izbralo evropsko pot".

Rama: Unija je blagoslov za Albanijo

Tako kot na nekaterih prejšnjih izvedbah BSF je tudi tokrat albanski premier Edi Rama poskrbel za nekaj humornih, neposrednih in ironično obarvanih vložkov. V svojem nagovoru na panelu o širitvi EU na Zahodni Balkan je izpostavil nekatere frustracije držav kandidatk, ob tem pa je poudaril pomen pristopnega procesa k EU kot zgodovinske priložnosti za izgradnjo institucij v teh državah.

"EU je blagoslov za državo, kot je Albanija, saj je to edini prostor, kjer lahko dobiš znanje, kako zgraditi institucije. Mi institucij – v pravem pomenu besede – v zgodovini nismo nikoli imeli," je dejal Rama. Poudaril je, da si je Albanija zastavila jasen cilj, da zaključi pristopna pogajanja do leta 2027, a se zaveda, da bo končna odločitev nato na strani držav članic.

Albanski premier je izpostavil, da pristopni proces zahteva veliko vztrajnosti in potrpežljivosti, kar pa morajo države kandidatke izkoristiti predvsem za notranjo preobrazbo. Ob tem je na humoren način širitveni proces primerjal tudi s sklenitvijo zakonske zveze med dvema osebama, ki prav tako zahteva predanost, trud in zaupanje: "Če si želimo stopiti v zakon, se moramo zanj potruditi!"

"Ključen je kompromis"

Črnogorski premier Milojko Spajić pa je v razpravi izpostavil posebnost Črne gore, ki od nekaterih preostalih držav kandidatk izstopa zaradi svoje etnične raznolikosti, saj kot edina država na stari celini nima etnične večine.

"Vse moramo graditi preko kompromisa, ki temelji na vključujočem pristopu in vključuje vse, ki živijo v Črni gori – Črnogorce, Srbe, Albance, Hrvate in Bošnjake," je dejal in dodal, da je Črna gora že na neki način "EU v malem".

Po njegovih besedah se je Črna gora v zadnjem obdobju politično stabilizirala, saj so danes v vladni večini prvič zastopane vse večje narodne skupnosti, kar je omogočilo izpeljavi vrste ključnih reform, med drugim tudi volilne in ustavne.

Spajić je pozval k večji osredotočenosti evropskega prostora na prihodnost, predvsem na področju umetne inteligence, inovacij in digitalne preobrazbe. Izpostavil je tudi potrebo po odpravi notranjih ovir na enotnem trgu in poudaril, da bi morale države kandidatke v EU vstopiti kot aktivne soustvarjalke, ne le kot prejemnice pomoči: "Ne smemo biti le tisti, ki prejemamo – moramo biti tudi tisti, ki dajemo."

Plenković: V zadnjih 18 letih v EU vstopila le Hrvaška

Eden od dveh premierjev držav članic EU na današnjem panelu, hrvaški premier Andrej Plenković, pa je opozoril, da je širitev EU po več letih stagnacije šele nedavno znova postala aktualna tema znotraj Unije. Spomnil je, da je v zadnjih 18 letih EU vstopila le Hrvaška, ponovne razprave o širitvi na ravni Evropskega sveta pa so se znova začele šele leta 2018. Kljub nekaterim pozitivnim premikom pa je Plenković izrazil dvom o tem, da je širitev EU resnična prioriteta vseh držav članic.

Kot glavno sistemsko oviro je hrvaški premier izpostavil vprašanje odločanja in porazdelitve proračuna znotraj EU. "Ali bodo velike države pripravljene sprejeti več majhnih držav, ki bodo imele zelo skromen prispevek v proračun EU, a bodo vseeno imele možnost polnega soodločanja?" se je vprašal.

Opozoril je, da deset najbogatejših članic prispeva kar 80 odstotkov proračuna, kar bo po njegovem mnenju ključno vplivalo na dinamiko odločanja. Ob tem je kot škodljivo označil vključevanje bilateralnih vprašanj v pristopni proces in kot primer navedel Severno Makedonijo, ki po 25 letih od parafiranja sporazuma o stabilizaciji še vedno ni začela resnih pristopnih pogajanj.

Večina članic je bolj ali manj nezainteresirana glede širitve

Po besedah slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba je znotraj EU in nekaterih njenih institucij mogoče čutiti precejšnjo brezbrižnost pri vprašanju širitve. "Večina članic je bolj ali manj nezainteresirana glede širitve. Predvsem zato, ker se jim zdi ukvarjanje s tem vprašanjem nadležno," je bil kritičen Golob.

Zaradi tega je pozval k večji proaktivnosti držav kandidatk in Evropske komisije, predvsem slednja pa mora ukrepati že pred letom 2027, saj časa za izpeljavo reform v državah kandidatkah ni več veliko.

Je pa Golob izpostavil, da je resor širitve trenutno v zelo dobrih rokah evropske komisarke Marte Kos, ki pa se bo morala zelo boriti "ne le proti vetru zastrupljevalcev EU, temveč tudi proti vetru nevednosti ljudi". Po besedah slovenskega premierja bo EU zelo težko zavrnila države, ki izvajajo reforme in ne zavlačujejo postopkov za njihovo izpeljavo.

"Smo blizu trenutka 'zdaj ali nikoli'. Menim, da se bo to okno za širitev EU v naslednjih petih letih znova zaprlo," je opozoril Robert Golob. Izpostavil je, da lahko manjše države, kot je Črna gora, postanejo zgled ostalim državam kandidatkam in dokažejo, da je uspeh na področju pristopu k EU mogoč.