Voditelji MED9 v Portorožu podprli napotitev mednarodnih sil v Gazo

Voditelji sredozemskih držav EU, zbrani v skupini MED9, so danes na vrhu v Portorožu razpravljali o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in ohranjanju stabilnosti v Sredozemlju, s poudarkom o miru na Bližnjem vzhodu.

Današnje srečanje je bil po besedah slovenske vlade eden najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov v zadnjem desetletju v naši državi, ob tem pa gre tudi za vrhunec slovenskega predsedovanja skupini MED9, ki ga je Slovenija prevzela v začetku letošnjega leta.

Dopoldne je tako gostitelj zasedanja slovenski predsednik vlade Robert Golob pred hotelom Kempinski v Portorožu sprejel voditelje omenjene deveterice držav. Čeprav so sprva prisotnost potrdili vsi voditelji, pa je že v petek udeležbo odpovedala italijanska premierka Giorgia Meloni, namesto nje pa se je zasedanja udeležil zunanji minister Antonio Tajani.

V Slovenijo je pripotovala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je s premierjem Golobom že zjutraj spregovorila ob delovnem zajtrku, spregovorila pa sta predvsem o temah današnjega zasedanja MED9 – konkurenčnosti EU in razmerah na Bližnjem vzhodu – dotaknila pa sta se tudi integracije držav Zahodnega Balkana v EU.

Von der Leyen je nato sodelovala pri prvem delu zasedanja voditeljev MED9, ko so razpravljali o krepitvi ukrepov EU za njeno globalno konkurenčnost.

Poudarek je bil predvsem na področju oskrbe z energenti in elektriko, saj je območje Sredozemlja znano po tem, da nima tako dobro razvitega energetskega omrežja, cene energentov pa so veliko višje kot v ostalih državah EU. Voditelji so nekaj časa namenili tudi pogovorom o oblikovanju evropskega proračuna za prihodnjo finančno perspektivo.

Tokratni vrh voditeljev nosi pomembno težo, saj poteka le tri dni pred četrtkovim zasedanjem voditeljev držav članic EU v Bruslju, kjer si želi sredozemska deveterica nastopiti enotno pri vprašanju glede ukrepov za krepitev evropske konkurenčnosti.

Voditelji MED9 naj bi ob zaključku vrha podpisali tudi skupno deklaracijo na temo konkurenčnosti, po informacijah N1 pa naj bi bilo vanjo vključenih nekaj besed o vojni v Ukrajini s pozivom o končanju spopadom in začetku mirovnih pogajanj.

Voditeljem skupine MED9 se je popoldne pridružil tudi jordanski kralj Abdullah II., ki je v Slovenijo na povabilo premierja Goloba pripotoval že v nedeljo na delovni obisk.

Z jordanskim kraljem so voditelji sredozemske deveterice razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu v luči mirovnega načrta, ki je bil minuli teden podpisan v Egiptu. Voditelji MED9 naj bi z jordanskim kraljem Abdullahom II. sprejeli tudi skupno deklaracijo o bližnjevzhodni krizi in razmerah v Gazi.

Golob: Ko si med prijatelji, se lahko zgodi marsikaj dobrega

Na novinarski konferenci po koncu zasedanja MED9 je predsednik vlade Robert Golob pojasnil, da so na dopoldanskem delu srečanja s predsednico Evropske komisije razpravljali predvsem o nujnosti krepitve evropskega gospodarstva. Po njegovih besedah gre za zelo pomembno temo, "če želimo zagotavljati blagostanje tudi v prihodnje".

Voditelji so se po Golobovih navedbah strinjali, da je treba predvsem premostiti inovacijsko vrzel, na čemer bodo države začele delati takoj, in sicer z vlaganji v raziskave in inovacije. "Govorili smo tudi o energetski infrastrukturi in o cenah energentov, še vedno se bomo zavzemali za zeleni prehod in investicije v obnovljive vire energije. Le tako bomo lahko zagotovili avtonomijo na tem področju in zagotovili nižje cene energije," je poudaril Golob.

Nekaj časa so voditelji namenili tudi predlogu Evropske komisije o večletnem proračunu EU, razprave na evropski ravni o tej temi pa se bodo začele na zasedanju Evropskega sveta v decembru. Po navedbah slovenskega premierja bodo te razprave dolge in težke, stališče skupine MED9 pa je, da je treba povečati sredstva, saj v nasprotnem primeru ne bo mogoče slediti strateškim ciljem, ki so jih države podale evropskim ustanovam. "Predlog, kot ga je predstavila Komisija, smo danes v veliki meri potrdili," je dodal.

Razprava voditeljev se je nadaljevala na delovnem kosilu, kjer se jim je pridružil jordanski kralj Abdullah II., s katerim so govorili o dramatični situaciji na Bližnjem vzhodu in v Gazi.

"Pozdravljamo nedavno premirje in mirovni načrt iz Egipta, ki ga je predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Želeli pa bi si, da bi se ta načrt uresničil v vseh fazah, ne le v začetni. Govorili smo o različnih konkretnih ukrepih, ki zadevajo posamezne države članice, in korake, ki bi jih mi kot skupina lahko določili za to, da bi omogočili nadaljnjo pot do miru v regiji," je izpostavil Robert Golob.

Zavzeli so se za pripravo resolucije Varnostnega sveta ZN, v kateri želijo zahtevati takojšnjo vzpostavitev stabilizacijskih sil in opredelitev jasnega mandata za takšno varnostno silo, ki bi zagotovila, da bi se mirovni načrt v celoti spoštoval.

"Pozivamo k takojšnji sprostitvi humanitarne pomoči v Gazo. Zdaj ni več izgovora, da bi se ta pomoč blokirala, zato pozivamo izraelsko vlado, da sprosti mejni prehod v Rafi in tudi druge mejne prehode, da bi lahko pomoč prišla v Gazo," je dejal Golob.

Voditeljem se je zahvalil za njihovo udeležbo na zasedanju MED9 in dodal, da "ko si med prijatelji, se lahko zgodi marsikaj dobrega".

Voditelji MED9 za napotitev mednarodnih sil v Gazo

Na novinarski konferenci so voditelji držav članic skupine MED9 največ časa namenili prav vprašanju varnosti in miru na Bližnjem vzhodu. Tako je bilo slišati besede podpore mirovnemu načrtu ameriškega predsednika Trumpa in hkrati tudi pozive, da je treba narediti še več, da bo mir zares obveljal, da ne bo prišlo do novih eskalacij in da v Gazo čim prej pride tudi prepotrebna humanitarna pomoč.

Hrvaški premier Andrej Plenković je Trumpov mirovni načrt za Gazo označil za "plemenit poskus za konec vojne", sam pa upa, da se bo krhko premirje vendarle obdržalo. "V tem primeru potrebujemo skupna in usklajena prizadevanja mednarodne skupnosti ter mandat za to, da v Gazo pošljemo mednarodne stabilizacijske sile. Ta mandat pa lahko podeli le Varnostni svet ZN," je dejal hrvaški premier.

Pedro Sanchez, španski premier, je izpostavil, da je trenutno najpomembnejša stvar, da podpisani mirovni načrt obvelja, saj je to edina možnost, da se območje Bližnjega vzhoda pomakne k trajnemu in pravičnemu miru. "Želimo si, da bi se premirje obdržalo, a treba je zagotoviti dotok humanitarne pomoči, kar se za zdaj še ni zgodilo. Moramo poskrbeti, da bomo prišli do mirne rešitve med Palestino in Izraelom v obliki dveh držav," je dodal.

Po besedah malteškega premierja Roberta Abele, da bodo morale evropske in sredozemske države glede razmer na Bližnjem vzhodu sprejeti pomembno odločitev – ali bodo vdane v usodo, in odločanje o njej prepustile drugim, ali pa bodo prevzele voditeljsko vlogo kot v primeru vojne v Ukrajini. "Strinjali smo se, da moramo biti bolj odločni in moramo ustvarjati pritisk za prost prehod humanitarne pomoči v Gazo. Priča smo bili prevelikim grozotam," je poudaril Abela.

Pobude za pomoč civilnemu prebivalstvu v Gazi v sodelovanju z Jordanijo, tako v hrani kot drugih oblikah, je v svoji izjavi poudaril tudi podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister Antonio Tajani. Omenil je še izobraževanje mladih Palestincev v Italiji, zdravljenje otrok in druge projekte za pomoč Gaze in njenim prebivalcem, ki jih izvaja njegova država.

Več voditeljev, med njimi predsednik Cipra Nikos Hristodulides, se je zavzelo še za več povezovanja med državami v skupini MED9 ter državami južnega in vzhodnega Sredozemlja, vključno z Bližnjim vzhodom. "Zavezujemo se, da bomo okrepili glas Sredozemlja v EU," pa je Hristodulides dejal v luči bližajočega se ciprskega predsedovanja Svetu EU.

Omenil je tudi boj proti nezakonitim migracijam, ki sicer niso bile tema današnjega srečanja, vendar sta jih v svojih izjavah izpostavila tudi Micotakis in portugalski premier Luis Montenegro. Več voditeljev je poudarilo še pomen boja proti podnebnim spremembam in naravnim katastrofam, zlasti požarom, ki so med poletjem v zadnjih letih hudo prizadele večino sredozemskih držav.

Macron: Dobro je, da se Trump in Putin pogovarjata

Francoski predsednik je na novinarsko vprašanje, kako ocenjuje in razume napovedano srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina v Budimpešti, odgovoril, da je "dobro, da se pogovarjata o dvostranskih vprašanjih"

A je ob tem dodal, da je zelo pomembno, da če bosta govorila o usodi Ukrajine, da bodo za mizo prisotni tudi ukrajinski predstavniki. "Če bosta govorila o varnosti Evrope, morajo biti zraven evropski predstavniki. Mi še naprej podpiramo Ukrajino, ki se Rusiji upira na zelo junaški način," je dejal Macron in dodal, da bo v petek v Londonu potekalo srečanje predstavnikov t. i. "koalicije voljnih".

"Edini mir, ki je možen, je trajni mir. To je mir, ki izpolnjuje zahteve mednarodnega prava in vzpostavlja pogoje za stabilnost. Tukaj ni druge alternative," je poudaril francoski predsednik.

Ameriški predsednik Trump je namreč minuli teden dejal, da v kratkem načrtuje ponovno srečanje z ruskim predsednikom Putinom, in sicer v madžarski prestolnici. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da se je tudi sam pripravljen udeležiti takšnega srečanja, a za zdaj ni jasno, ali se bo povabilo na srečanje tudi prejel.