Menu Item
Volilce, ki prebivajo v evropskih državah, skrbi, ali bodo pravočasno prejeli glasovnice za glasovanje na državnozborskih volitvah čez manj kot dva tedna. Na Državni volilni komisiji (DVK) so konec minulega tedna pojasnili, da bodo glasovnice za glasovanje v evropskih državah natisnjene danes, v ponedeljek, s tem pa se bo začelo kompletiranje volilnega gradiva, ki bo nato postopoma oddano na pošto in v mednarodni promet. Sogovornica meni, da je povsem mogoče, da zaradi praznikov glasovnice v Združeno kraljestvo ne bodo prispele pravočasno. Svoj glas bo raje prišla oddat v Slovenijo.
Prof. dr. Jana Javornik, ki raziskuje in predava na britanski univerzi v Leedsu, ima z glasovanjem iz tujine že kar nekaj izkušenj, saj že približno 20 let živi izven Slovenije. “Največ težav sem imela z volilnim gradivom v Belgiji, kamor je prispelo celo po volitvah, in na Švedskem, kjer ga nisem prejela. V Združenem kraljestvu večjih težav doslej nisem imela, res pa je, da je enkrat gradivo prispelo zelo pozno. Ali in kako je gradivo prispelo nazaj do DVK, nisem nikoli preverjala, saj so volitve anonimne,” pojasnjuje Javornik.
Spoštovana @dvk_rs, kako pojasnjujete neprejem volilnega gradiva za izseljene v UK?
— Jana Javornik (@JanaSvenska) April 8, 2022
Tega nam sicer pošljete po uradni dolžnosti na naslov prijavljenega stalnega prebivališča v tujini (v skladu z 82. členom Zakona o volitvah v državni zbor). Hvala.
Ker ocenjuje, da so volitve tokrat še posebej pomembne, glasovanja ne želi prepustiti naključju, zato bo prišla svoj glas oddat v domovino. “Živim sicer v Londonu, in bi lahko oddala glas tudi na veleposlaništvu, a bom, glede na praznike, izkoristila priložnost in glasovala osebno na Omnia volišču. To sem v preteklosti že storila in postopek poteka brez zapletov.”
Tekma s časom
Prav v času okrog velike noči se namreč celotno Združeno kraljestvo tako rekoč ustavi, pravi sogovornica. “V tem času so zgodovinsko znane zamude s pošto. Moja univerza je, na primer, popolnoma zaprta od sredine tega do sredine naslednjega tedna, mnogi delodajalci se odločijo podobno, enako velja za potniški promet in dostave. Če naj bi DVK oddala gradivo danes, to tako ne bo prispelo pravočasno – na pošto ga je namreč potrebno vrniti do 24. aprila do 19. ure po srednjeevropskem času, da šteje kot veljavno,” še pojasnjuje Javornik.
Sociologinja se zato zavzema za možnost, da bi tudi volilci po Evropi prejeli prazne glasovnice tako, kot je to po zakonu mogoče za volilce v državah izven Evrope. DVK namreč volilcem v državah izven Evrope ter v Azerbajdžanu, Belorusiji, Gruziji, Moldaviji in Turčiji pošlje uradne prazne glasovnice, na katere mora volilec sam vpisati ime liste kandidatov oziroma ime in priimek kandidata, ki nastopa v njegovem volilnem okraju. Takšne glasovnice je DVK poslala že v začetku marca; na pošto je bilo oddanih nekaj več kot 21 tisoč glasovnic.
Predlagam, da ob spremembi volilne zakonodaje spremenite tudi določbo o pošiljanju vol. gradiva v tujino. Snail mail je točno to: polžja pošta. Po aktualnem vzoru uradnih praznih glasovnic, kjer ni treba čakati na postopek preizkusa zakonitosti vloženih kandidatnih list. https://t.co/AzI6TmqznK
— Jana Javornik (@JanaSvenska) April 8, 2022
“Raje gradivo na mizi, kot da z njim letam po mestu ali svetu”
S širitvijo takšnega sistema tudi na evropske države bi se tveganje za zamude bistveno zmanjšalo, saj s pošiljanjem ne bi bilo treba čakati na uradno potrjevanje kandidatnih list. Kot so sporočili iz DVK, so bile te letos potrjene (šele) 4. aprila.
“Če lahko po zakonu to velja za države zunaj Evrope, ne razumem, zakaj ne bi za evropske. Seveda se strinjam s pomisleki (da je volilec bolj opolnomočen pri odločanju, če ima pred seboj glasovnico z vsemi navedenimi listami, kot pa prazno, op. a.), a raje imam gradivo na mizi, kot da z njim letam po mestu ali svetu. Sicer pa navijam za e-volitve, ker smo morda v 21. stoletju, ob vseh izzivih, kot so pandemija, vojne in ob samooklicanem izjemnem napredku digitalizacije in digitalne pismenosti verjetno nekoliko bližje vzorni Estoniji, kjer to znajo in zmorejo. Tako se nam ne bi dogajalo, da bi izseljenke ali zdomci v Rusiji ne mogli glasovati. Volitve so eden redkih elementov demokracije, ki jih imamo na voljo volivke. Tako pomemben, da bi zakon veljalo ‘pretresti’ sila resno in ga optimizirati v več pogledih. ’Snail mail’ ali polžja pošta pač je točno to,” je kritična Javornik.
DVK za spremembo zakonskih rokov
Na podlagi evidence iz centralnega izpisa volilnih kart bo tokrat v Evropo poslanih 83.815 glasovnic, so sporočili z DVK. Poslane bodo s storitvijo prednostno, vendar pa ta ne omogoča sledljivosti.
V DVK pravijo, da so že večkrat izpostavili, da zakonski roki niso primerni tudi z vidika zakonskega roka za vlaganje list kandidatov. “Pri tem je namreč treba upoštevati tudi rok, ki ga imajo volilne komisije na voljo za potrjevanje (ali zavrnitve) list kandidatov. V primeru, če pride do pritožb in posledično do odločanja sodišča, se postopek preizkusa vloženih kandidatnih list še dodatno zavleče. To lahko povzroči časovno stisko in zagate, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali in apelirali na ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za področje volilne zakonodaje, da (vsaj) v tem delu razmisli o spremembi zakona o volitvah v državni zbor. Še zlasti nesrečna situacija pri letošnjih državnozborskih volitvah je, ker v ozke zakonske roke sovpadejo tudi praznični dnevi, ko pošte v številnih državah ne delajo.”
Težave že na referendumu o vodi
Težave z glasovanjem iz tujine so se sicer pojavljale že na preteklih volitvah in referendumih. Na referendumu o vodi julija lani so številni volilci v tujini opozorili, da niso pravočasno prejeli pošte. Direktor DVK Dušan Vučko je takrat dejal, da v zgodovini Slovenije ni bilo referenduma ali volitev, ko bi vsi pravočasno prejeli glasovnico za glasovanje po pošti, da pa DVK ne more prevzemati odgovornosti za to, da bodo slovenske in tuje poštne službe ustrezno opravile svoje delo.
Na vprašanje, koliko pritožb volilcev so zaradi prepozno prejetih glasovnic prejeli po referendumu o vodi, na DVK odgovarjajo, da uradnih pritožb ni bilo, da pa so prejeli “precej” elektronskih sporočil volilcev o tem.
Volilci v Rusiji brez možnosti glasovanja
Letos je posebno pozornost zbudilo sporočilo DVK, da na veleposlaništvu v Moskvi volitve ne bodo izvedene ter da volilcem v Rusiji tudi ne bo omogočeno glasovanje po pošti. Kot so pojasnili, je ministrstvo za zunanje zadeve ocenilo, da “zaradi varnostnih razmer in logističnih pogojev poslovanja v Ruski federaciji ter zaradi ustavljenega poštnega prometa z Rusijo volitev na tem veleposlaništvu ni mogoče izpeljati”.
“Glasovanje po pošti iz tujine je možno v vseh državah, če so za to vzpostavljeni pogoji oziroma če ne pride do situacij, zaradi katerih je ustavljen mednarodni poštni promet. Državna volilna komisija za vsakokratne volitve sprejme na predlog ministrstva za zunanje zadeve sklep o določitvi volišč na sedežih diplomatskih predstavništev in konzulatov RS. Za aprilske državnozborske volitve je bilo predvidenih 31 takšnih volišč, vendar jih je po ukinitvi volišča v Kijevu in v Moskvi ostalo 29. Na objektivne okoliščine, zaradi katerih je bila na predlog zunanjega ministrstva sprejeta odločitev o ukinitvi volišča v Moskvi, DVK nima vpliva.”
DVK
“Gre za neutemeljen in nepojasnjen poseg v našo ustavno pravico,” je odločitev komentiral eden od Slovenskih državljanov, ki že 25 let živi in dela v Moskvi.
Po podatkih DVK ima v Rusiji stalno prebivališče 114 slovenskih volilk in volilcev. Na predčasnih volitvah v državni zbor leta 2018 jih je po navedbah komisije po pošti iz tujine glasovalo 14. Koliko jih je takrat glasovali na veleposlaništvu, niso navedli.
“Gre za volilno pravico ljudi, ki niso povezani z vojno”
Do ukrepa so kritični tudi v Inštitutu 8. marec, kjer so že pred časom zagnali kampanjo Gremo volit, s katero spodbujajo k čim večji udeležbi na volitvah. “Res je, da so razmere težke. A niso nepredvidljive. Gre za volilno pravico ljudi, ki nimajo nobene zveze z vojno, in za njihove demokratične pravice bi moralo biti poskrbljeno. Nenazadnje je uresničevanje pravic posameznikov naloga državnih organov, kot je DVK,” so zapisali.
Iz Gibanja Svoboda so sporočili, da so nad takšno odločitvijo “presenečeni”. “Gre za poseg v volilno pravico slovenskih državljanov, saj jim DVK sporoča, da lahko volijo le, če bodo prišli oddat svoj glas v Slovenijo,” ocenjujejo v stranki. “MZZ je imelo dovolj časa, da bi zagotovilo volitve na veleposlaništvu v Moskvi, pa se je očitno zavestno odločilo drugače. Njihova diskriminatorna odločitev je sporna še posebej zato, ker so veleposlaništva nekaterih drugih držav, kjer so bile pred kratkim volitve, npr. Srbija in Francija, volitve izvedle brez težav.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje