Vsak klop ne prenaša bolezni, vseeno pa se je treba zaščiti

Žiga Živulović jr./BOBO

V toplejših dnevih se poveča verjetnost za vbod klopa. Ta je lahko nevaren, saj klopi prenašajo bolezni. Zato se je treba pred odhodom v naravo ustrezno zaščiti, če pa pride do vboda klopa, pa je klopa nujno čim prej odstraniti. Proti klopnemu meningoencefalitisu se je mogoče učinkovito zaščititi s cepljenjem.

V toplejših mesecih se pogosto odpravimo v naravo, s tem pa se poveča verjetnost za vbod klopa. Ta je za človeka nevaren, saj lahko prenaša bolezni, kot sta Lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je potrebno pred njimi zaščititi. Po vbodu klopa pa ga je nujno čim prej pravilno odstraniti.

Klop lahko človeka vbode tako v gozdu kot tudi na domačem vrtu, zato je še toliko pomembneje, da se ustrezno zaščitimo. Pomagamo si lahko z uporabo repelentov proti klopom, ki jih nanesemo na kožo in popršimo po oblačilih, svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Verjetnost vboda klopa zmanjšajo tudi oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Na oblačilih svetlih barv pa se klopa lažje opazi.

Na NIJZ so prebivalce opozorili, da se je po vrnitvi iz narave treba natančno pregledati. Preglede je potrebno izvajati redno, saj se lahko klop skrije v oblačila ali stanovanje in se na telo prisesa šele po nekaj dneh.

Kako odstraniti klopa?

Klopa je treba odstraniti čimprej, svetujejo na NIJZ. “V prvih 24 urah je verjetnost za okužbo manjša,” je poudarila Eva Grilc iz inštituta. Za odstranjevanje uporabimo koničasto pinceto, primemo ga čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Pri tem pazimo, da klopa ne primemo za telo, ampak za glavo. Stisk telesa lahko namreč pospeši izločanje okužene sline v kožo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo.

Po odstranitvi klopa je priporočljivo očistiti kožo z alkoholom ali vodo in milom. Pomembno je tudi, da za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil. “Včasih so priporočali, da se klopa zaduši s kapljico olja. Vendar se na ta način poveča verjetnost, da klop okuži vbodno rano,” je še povedala Grilčeva.

Mesto vboda je treba opazovati še vsaj mesec dni po odstranitvi klopa. V primeru, da se na koži pojavi rdečina, ki se širi in v sredini bledi, se naj bolnik posvetuje s svojim zdravnikom, so zapisali na inštitutu.

Število prijav bolezni, ki jih prenašajo klopi, zaenkrat nizko

V prvih štirih mesecih letošnjega leta so na NIJZ prejeli štiri prijave okužbe s klopnim meningoencefalitisom in 415 prijav Lymske borelioze. Sicer v zadnjih petih letih beležijo med 62 in 153 prijav klopnega meningoencefalitisa letno ter od 3875 do 7509 prijav Lymske borelioze.

“Število prijav je v primerjavi s preteklimi leti nizko. Vendar sezona klopnega meningoencefalitisa in Lymske borelioze traja do pozne jeseni,” je pojasnila Grilčeva.

Lymsko boreliozo mogoče uspešno pozdraviti

Najpogosteje klopi prenašajo Lymsko boreliozo. Cepiva proti njej ni, zato je še toliko bolj pomembna zaščita pred vbodom klopa.

Bolezen se običajno začne z rdečino na mestu vboda klopa. Simptomi se pojavijo od nekaj dni do enega mesca po vbodu. Rdečina se nato počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Te običajno izginejo po nekaj tednih, kasneje pa se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.

Lymsko boreliozo se zdravi z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so redke.

Prav pri Lymski boreliozi je zelo pomembo, da klopa odstranimo čim prej. Do okužbe namreč običajno ne pride takoj ob vbodu klopa, saj se povzročitelj bolezni nahaja v klopovem črevesju. Ta mora nato priti iz črevesa v žleze slinavke, da lahko vstopi v človekovo telo. Če odstranimo klopa v 24 urah po vbodu, se možnost za okužbo zelo zmanjša. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa.

Klopni meningoencefalitis lahko pri bolnikih pusti trajne posledice

Klopi pa prenašajo tudi klopni meningoencefalitis. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo v Evropi. Podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) za leto 2019 kažejo, da se Slovenija glede na pojavnost klopnega meningoencefalitisa v evropskih državah uvršča za Litvo, Češko, Estonijo in Latvijo.

Bolezen se navadno prične od sedem do 14 dni po vbodu klopa. Značilen je dvofazen potek bolezni. V prvem obdobju, ki traja do štiri dni, ima bolnik kratko vročino, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Vmesnemu izboljšanju sledi druga faza bolezni z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem. Bolezen večinoma zahteva hospitalizacijo, zdravljenje pa je simptomatsko, so zapisali na NIJZ.

Klopni meningoencefalitis pri bolnikih pusti trajne posledice, med njimi so glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve. Pri od petih do desetih odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno en odstotek obolelih umre.

Proti klopnemu meningoencefalitisu se je mogoče učinkovito zaščititi s cepljenjem

Osnovno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu zajema tri odmerke, nato pa sledijo poživitveni odmerki. Kljub temu, da cepljenje omogoča najučinkovitejšo zaščito pred boleznijo, pa je delež cepljenih nizek. “Proti klopnemu meningoencefalitisu je po ocenah redno cepljenih manj kot 10 odstotkov prebivalstva, kar je zelo nizek delež v primerjavi z nekaterimi regijami oziroma državami, kot je na primer Avstrijska Koroška,” je poudarila Eva Grilc.

Začetek cepljenja sicer priporočajo v zimskih mesecih, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Cepljenje proti covidu-19 ne predstavlja ovire za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Na NIJZ svetujejo le, da se med različnimi cepljenji upošteva 14 dnevni razmik, da se ne bi stranski učinki po cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu pripisali cepivu proti covidu-19.