Menu Item
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je po razkritju N1, da je njeno službeno vozilo konec maja na avstrijski avtocesti prekoračilo dovoljeno hitrost in da so se na ministrstvu poskušali izogniti plačilu globe, odstopila s položaja. Njen mandat so sicer zaznamovali predvsem zapleti pri razdeljevanju 13 tisoč prenosnih računalnikov, zaradi katerih bi se morala ministrica v petek v državnem zboru že drugič zagovarjati na interpelaciji. Da je bil nakup računalnikov neučinkovit in negospodaren, je že ugotovilo računsko sodišče, posel pa se je znašel tudi pod drobnogledom agencije za varstvo konkurence in protikorupcijske komisije.
Ministrovanje Emilije Stojmenove Duh je zaznamovala vrsta afer, pika na i pa je bilo razkritje N1 o prehitri vožnji z modrimi lučmi na avstrijski avtocesti.
Konec maja letos se je ministrica za digitalno preobrazbo odpravila na službeno pot v Ženevo z dunajskega letališča. Med prehitro vožnjo je službeno vozilo ministrstva ujel radar, zato je avstrijska policija ministrstvo pozvala, naj ji posreduje informacije, kdo je vozil vozilo in storil prometni prekršek.
Namesto informacije avstrijski policiji je ministrstvo poslalo dopis slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju. V njem so veleposlaništvo pozvali, naj pristojne avstrijske organe zaprosi, da odstopijo od morebitnega pregona oziroma kaznovanja voznika. Kot razlog za takšno zaprosilo so navedli, da je bil na avstrijski avtocesti zastoj, zato je službeno vozilo ministrstva obtičalo v koloni. Da ministrica ne bi zamudila leta, pa je bil voznik službenega avtomobila “primoran prižgati modre luči”.
Ob tem, ko se je želelo ministrstvo za digitalno preobrazbo izogniti kazni za prehitro vožnjo, je v dopisu, ki ga je podpisala državna sekretarka Aida Kamišalić Latifić, razkrilo, da se je ministrica Stojmenova Duh po avstrijski avtocesti peljala z modrimi lučmi. Kar pa – kot je razbrati iz navedb ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) – razen v primeru, ko je slovensko vozilo vključeno v tujo varovano kolono, ni dovoljeno.
To je izpostavil tudi slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina v odgovoru ministrstvu za digitalno preobrazbo – poudaril je, da v situaciji, v kateri se je znašla ministrica Stojmenova Duh, uporaba modrih luči ni dovoljena niti v Sloveniji, na ozemlju tuje države pa jih slovenska vozila sploh ne bi smela uporabljati. Zunanje ministrstvo pa je veleposlaništvu predlagalo, naj ministrstvu za digitalno preobrazbo svetuje, “da z vidika ugleda Republike Slovenije kazen poravna”. To je Geržina nato res zapisal v odgovoru ministrstvu.
Ministrica je v odzivu s prstom pokazala na Generalno policijsko upravo, češ da je voznik modre luči “vklopil šele po posvetovanju z inšpektorjem tega centra, ki mu je tako ravnanje svetoval”. Na policiji so komunikacijo voznika Stojmenove Duh z inšpektorjem Centra za varovanje in zaščito potrdili. A dodali, da je dosedanje preverjanje pokazalo, da ostale navedbe ministrstva za digitalno preobrazbo ne držijo.
Večina prenosnikov še vedno v skladišču
Afera z nakupom 13 tisoč prenosnikov ministrstvo za digitalno preobrazbo bremeni že od novembra lani.
Spomnimo – ministrstvo Stojmenove Duh je za prenosnike odštelo 6,5 milijona evrov. Ker vrstni red razdeljevanja prenosnikov, namenjenih otrokom iz socialno šibkejših družin, sprva ni bil določen, so jih začeli razdeljevati šele junija letos. Do sredine septembra so jih po navedbah ministrstva upravičencem razdelili nekaj več kot 2.000, kar pomeni, da je večina prenosnikov še vedno v skladišču v Logatcu.
Ministrstvo za skladiščenje računalnikov plačuje najemnino, in sicer nekaj manj kot 2.500 evrov mesečno. Dodatni strošek je nastal tudi zato, ker so bili prenosniki kupljeni brez operacijskega sistema in programov, ki jih osnovnošolci potrebujejo za delo na računalniku. Nanje so nato naložili (brezplačni) odprtokodni operacijski sistem Linux Pop OS, to pa je stalo 25 evrov brez DDV na računalnik.
“Poudarjamo, da ta strošek velja za 10.000 prenosnikov, ki bodo razdeljeni socialno šibkejšim. Šole so lahko izbirale ali želijo prenosnike z ali brez operacijskega sistema. Večina je izbrala brez, posledično tega stroška ni. Ne gre za nov strošek, ampak za strošek, ki se uvršča pod administrativno tehnične in logistične zadeve, kjer je med drugim vključen tudi strošek pošiljanja po priporočeni pošti,” so ob tem pojasnjevali na MDP in poudarili, da je bil strošek predviden že v zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti ter da tega nikoli niso skrivali.
Pred dnevi pa je Televizija Slovenija poročala, da bo moralo ministrstvo za 13.000 računalnikov plačati še strošek dostave. Najnižjo ponudbo za dostavo je oddala Pošta Slovenije. Strošek dostave posameznega računalnika bo tako znašal 10,65 evra z DDV. Šole so računalnike prevzele same, za distribucijo preostalih 10.000 računalnikov pa bo ministrstvo odštelo še dobrih 100.000 evrov.
Problem tudi garancija
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je med drugim ugotovila, da ministrstvo pri pripravi javnega naročila ni zagotovilo ustreznih varovalk glede garancijskih rokov opreme, saj obstaja velika verjetnost, da bo večina računalnikov na voljo za uporabo šele po preteku garancijskega roka.
Garancija večini prenosnikov se izteče novembra letos, prenosnikom proizvajalca Lenovo pa novembra 2025. Razdeljujejo sicer še prenosnike HP, Dell in Acer. Ima pa ministrstvo sklenjeno pogodbo za izvengarancijska popravila za vso računalniško opremo, ki je v lasti ministrstva.
Računalnike so zagotovila podjetja Unistar, ki je poskrbelo tudi za namestitev operacijskega sistema in ustreznih programov, Lancom, Gambit Trade in Acord-92. Spomnimo, prostore vseh štirih omenjenih podjetij je sredi aprila preiskala Agencija za varstvo konkurence (AVK), saj dobavitelje sumi nedovoljenega dogovarjanja o cenah in usklajenega ravnanja pri oddaji ponudb.
Postopek AVK še ni končan, sta pa postopek obravnave sumov nepravilnosti pri tem poslu zaključila KPK, ki je ugotovila več korupcijskih tveganj in sum kršitve zakona o javnem naročanju, ter računsko sodišče, ki je ugotovilo, da nakup ni bil opravljen v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti.
Ministrstvo kljub ugotovitvam omenjenih institucij vztraja, da je bil nakup gospodaren in da so računalniki primerni.
Sporna kampanja za boj proti medvrstniškemu nasilju
Računalniki pa niso edina stvar, zaradi katere je bilo ministrstvo pod plazom kritik. Marca letos je MDP skupaj z drugimi ministrstvi in organizacijami začelo kampanjo za boj proti medvrstniškemu nasilju in sovražnemu govoru na spletu Premisli, nato stisni. Po številnih mestih po državi, na družbenih omrežjih, šolah in vrtcih so se nato pojavili barvni plakati, ki opozarjajo na to problematiko.
V uredništvu N1 smo v začetku julija pridobili pismo, ki so ga strokovnjaki iz Društva psihologov Slovenije in pridruženih organizacij (Center za duševno zdravje NIJZ, Slovenski center za raziskovanje samomora, Inštitut Andrej Marušič, Univerza na Primorskem, ter Sekcija za otroško in mladostniško klinično psihologijo pri Zbornici kliničnih psihologov Slovenije) poslali na ministrstvo za digitalno preobrazbo in vsem ostalim sodelujočim v kampanji.
“Naše strokovno mnenje je, da je ozaveščanje o pomenu strpnosti in zaščiti pred nasiljem pomembno, vendar celostna sporočilnost pripravljenih plakatov deluje nasprotno: krepi napačna sporočila,” so zapisali o kampanji Premisli, nato stisni. Kot so pojasnili, lahko otroci in mladostniki nejasne, dvoumne podobe in sporočila na plakatih razumejo različno in drugače, kot so to želeli ustvarjalci plakatov.
“Menimo, da je najbolj neprimerno, da plakati kot možen način odzivanja na spletno nasilje predstavijo odločitev za smrt: žrtev uporabi žiletko za samopoškodovanje; spletno nasilje ima posledice v resničnem svetu – krsto, grob; prikaz človeka v skoku – zaradi spletnih komentarjev nekdo naredi samomor,” so še poudarili v pismu.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo so pozvali, naj plakate takoj umaknejo.
Konec julija so se predstavniki ministrstva sestali s predstavniki psihološke stroke na temo omenjene kampanje. Sklenili so, da bodo kampanjo nadaljevali na način, ki otrokom in mladostnikom nudi varen prostor za razmislek in pogovor o medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru na spletu. Napovedali so, da so nanizali nekaj rešitev ter da se bodo skupaj odločili o naslednjih korakih.
BONUS VIDEO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje