Vstopne točke zasute. Upravičenci bi na odločbe lahko čakali zelo dolgo

S 1. decembrom je stopila v veljavo pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki pa se v praksi še ne izvaja. Izjema so obstoječi stanovalci domov za starejše (DSO), ki bodo na podlagi interventnega zakona prevedeni v nov sistem in za katere bo ta pravica veljala od navedenega datuma.

Prevedba pa bo velik zalogaj, saj v domovih živi približno 20 tisoč ljudi. Domovi za starejše, ki so do konca novembra zbirali soglasja, na podlagi katerih bo prevedba mogoča, morajo do konca decembra za vse pripraviti osebne načrte. V Skupnosti socialnih zavodov opozarjajo, da bi se zaradi obsežnosti postopkov in kratkih rokov lahko zgodilo, da jim vsega ne bo uspelo izpeljati pravočasno.

Zasuti so tudi na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo na CSD Ljubljana, kjer so zadolženi za prevedbo vseh 20 tisoč stanovalcev domov, ob tem pa vsak dan prejemajo številne nove vloge in povpraševanja. Tisti, ki trenutno niso v DSO in so vlogo za sprejem po zakonu o dolgotrajni oskrbi oddali do konca novembra, bi, kot trenutno kaže, na odločbo lahko čakali zelo dolgo.

Eno leto do odločbe

"Kljub temu da pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji velja od 1. decembra in so ljudje pravočasno dali vlogo ter izpolnjujejo pogoje, te pravice še ne morejo koristiti, saj še nimajo odločbe Centra za socialno delo (CSD)," nam je povedala vodja vstopne točke na CSD Ljubljana Petra Boh. Glede na število vlog, trajanje postopka do izdaje odločbe ter število svetovalcev, ki se s tem ukvarjajo, bi vlagatelj, ki je vlogo podal na ljubljansko vstopno točko, odločbo lahko prejel šele čez eno leto, je še dejala za N1. Trenutno ima namreč vsaka od devetih svetovalk, ki so zaposlene na tej vstopni točki, na mizi po 400 različnih vlog za pravice iz dolgotrajne oskrbe. Vsak dan prejmejo po 150 novih vlog.

Boh zato svetuje, naj tisti, ki oskrbo v domu potrebujejo takoj, podajo vlogo po starem sistemu, torej po zakonu o socialnem varstvu. Na takšen način bodo lahko dobili oskrbo že med čakanjem na odločbo o dolgotrajni oskrbi. To sicer pomeni, da bodo v vmesnem času morali plačevati višjo oskrbnino, kot bi jo po novem sistemu. Po zakonu o dolgotrajni oskrbi se namreč oskrba krije iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, upravičenec pa doplača samo namestitev in prehrano.

"Ne da jih ne uspemo obdelati sproti - ne uspemo jih niti poknjižiti"

"Zdaj, ko so v veljavo stopile nove pravice, poleg pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji tudi pravica do denarnega prejemka, se je dobesedno vse zgrnilo na vstopne točke. Prej so ljudje, ki so želeli v DSO, vlogo poslali tja. Če se zdaj nekdo želi postaviti v vrsto za dom, mora najprej k nam na vstopno točko. Teh vlog je zdaj ogromno," je povedala Boh.

Podobno je s pravico do denarnega prejemka. "Prej so vloge za dodatek za pomoč in postrežbo vlagali pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), zdaj pa tudi te vloge dobimo mi. Vloge, ki sta jih prej torej prejemali drugi dve instituciji, zdaj prihajajo na vstopne točke – ob tem pa tudi vloge za vse druge pravice po dolgotrajni oskrbi. Ne samo da vseh vlog ne uspemo sproti obdelati; ne uspemo jih niti poknjižiti," je bila za N1 jasna Boh.

Od 19 zapolnjenih 9 delovnih mest

Direktor CSD Ljubljana Ivan Cafuta pričakuje, da bo ta pritisk sčasoma popustil, saj se bo naval vlog, ki je bil v minulem letu največji prav ob uveljavitvi novih pravic, zmanjšal. Poleg tega pa se bo tudi ekipa na vstopni točki kadrovsko zapolnila, je prepričan.

Trenutno je namreč na ljubljanski vstopni točki od 19 delovnih mest svetovalcev za dolgotrajno oskrbo zapolnjenih samo 9 mest. Gre za vstopno točko, ki pokriva območje, na katerem živi več kot 430 tisoč ljudi. Ministrstvo jim je za prihodnje leto odobrilo še eno dodatno zaposlitev.

Cafuta meni, da se je okoli dolgotrajne oskrbe ustvaril negativen prizvok in da so bili zaradi tega ljudje zadržani glede prijavljanja na ta delovna mesta. A kot zagotavljata oba sogovornika, se je v zadnjem času to spremenilo – nedavno so zaposlili dve svetovalki, januarja pričakujejo še eno.

Na prevedbah ekipa študentov in zaposlenih na klicnem centru: "Dela se dan in noč"

Na vprašanje, ali bi na dostopnost pravic do dolgotrajne oskrbe na tem območju lahko vplivalo dejstvo, da je CSD Ljubljana oziroma tamkajšnja vstopna točka prevzela prevedbe za celotno državo, sta sogovornika zagotovila, da ne. "To ne bo vplivalo, saj prevedbe dela druga ekipa," je dejala Boh. "Nobena svetovalka, ki je zaposlena na naši vstopni točki, ni aktivno vpeta v prevedbe. Delo smo organizirali tako, da tekoče zadeve ne trpijo." Dodala je sicer, da so morali zaradi preobilice klicev, povezanih s prevedbo, reorganizirati delo, tako da nekdo z vstopne točke ves čas odgovarja na te klice.

S prevedbami se sicer ukvarja ekipa šestih študentov in 15 delavcev, ki delajo preko podjemnih pogodb. Gre za zaposlene s klicnega centra 114. Financiranje za ta dodatni kader, kot pravi Cafuta, zagotavljata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za solidarno prihodnost. "V postopke prevedb je vključenih veliko ljudi; aktivno se dela dan in noč, vikende in praznike," je povedala Boh.

Center za socialno delo Ljubljana mora namreč za vsakega stanovalca, ki je podal soglasje za prevedbo v nov sistem, preveriti, ali izpolnjuje pogoje in ali ne prejema primerljivih pravic, ter te podatke sporočiti domovom. Časovna stiska je velika, saj morajo domovi, kot rečeno, do konca decembra pripraviti vse osebne načrte, na podlagi katerih bodo stanovalci dejansko vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe.

"Zgodovinski premik"

"Do danes smo prejeli 18.200 soglasij, za 15.000 stanovalcev smo domovom že sporočili povratne informacije," nam je v sredo povedala Boh. (V petek so nam naknadno sporočili, da so prejeli že 18.500 soglasij.)

"Najhujše je za nami," je pripomnil Cafuta. Boh pa je dodala: "Kar smo naredili v zadnjih dveh mesecih – to, da smo v tako kratkem času uredili vsa soglasja in zagotovili, da bodo vsi stanovalci prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe – je zgodovinski premik."

Po zakonu o dolgotrajni oskrbi bi sicer morali biti vsi stanovalci v nov sistem prevedeni že s 1. decembrom, a je interventni zakon, ki je bil sprejet novembra letos, roke podaljšal. Centri za socialno delo bodo na podlagi sklenjenih osebnih načrtov stanovalcev morali odločbe izdati najpozneje do konca leta 2026, pravica pa bo veljala za nazaj.

"Zaostanki bodo le še naraščali"

Da je stanje tudi na drugih vstopnih točkah "alarmantno", opozarja sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec. "Centri za socialno delo in vstopne točke za dolgotrajno oskrbo se soočajo z alarmantno kadrovsko stisko, ki neposredno vpliva na pravice upravičencev do dolgotrajne oskrbe," je poudarila. "Postopki na vstopnih točkah so dolgotrajni in administrativno zahtevni, ročno izdajanje odločb pa še dodatno povečuje tveganja za zaostanke in slabšo dostopnost pravic."

Trenutno je na vseh 16 vstopnih točkah skupaj zaposlenih 126 strokovnih in administrativnih delavcev, od tega 91 svetovalk in svetovalcev. Nekaj delovnih mest je še nezasedenih. Trenutna kadrovska zasedba po njenih besedah ne omogoča izvajanja nalog v skladu s standardi, predvidene kadrovske okrepitve pa da ne zadoščajo za zmanjševanje zaostankov. Za prihodnje leto je namreč ministrstvo odobrilo 26 dodatnih zaposlitev. A kot pravi sogovornica, to ne bo dovolj. "Zaostanki bodo le še naraščali. Vlagatelji ne bodo čakali na odločbo zgolj šest mesecev, temveč bistveno dlje, kar povečuje socialna tveganja in stisko ljudi, ki nujno potrebujejo pomoč."

Vlado in ministrstvo poziva, naj nemudoma pristopi k reševanju te situacije. "Vlada naj skupaj z ministrstvom za solidarno prihodnost nemudoma pristopi k reševanju te kritične situacije z dodatnimi kadrovskimi okrepitvami, digitalizacijo postopkov in sistemskimi rešitvami, saj je nujno zagotoviti nemoteno izvajanje nalog vstopnih točk ter varstvo pravic upravičencev."

Ministrstvo miri, da se bo pritok vlog zmanjšal

Na pristojnem ministrstvu mirijo, da se je vsak nov sistem v Sloveniji uvajal več let, zato da je tudi pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe potrebna potrpežljivost.

"MSP je v stalnem dialogu na vseh ravneh (direktorski in strokovni) s CSD-ji. Tako kot do zdaj, bo MSP spremljal potek na terenu in evalviral uvajanje sistema ter z različnimi deležniki iskal ad hoc in dolgoročne rešitve," so zapisali v odziv na očitke skupnosti. "Trenutno je bilo že odobrenih 26 zaposlitev za leto 2026 in po predhodnem usklajevanju s SCSD razporejenih po posameznih vstopnih točkah. Pripad vlog je trenutno največji, tako da se v prihodnje pričakuje stabilizacija pritoka rednih vlog."

Navedli so, da so še v tem letu v teku dodatne zaposlitve na delovnem mestu informator. Ti zaposleni bodo po njihovih navedbah prevzeli del nalog. Po podatkih skupnosti centrov za socialno delo je na vstopnih točkah načrtovanih 18 zaposlitev informatorjev, od tega jih je že zaposlenih 14.

Milavec je za N1 komentirala, da bi - če bi želeli ujeti zaostanke - potrebovali štirikrat več ljudi, kot jih je trenutno na vstopnih točkah.

Pozvali k pripravi kriznega načrta

Velik pritisk je trenutno tudi na domovih, ki imajo, kot rečeno, še manj kot mesec dni, da pripravijo osebne načrte za vse stanovalce. Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov je za N1 opozoril, da prevedba stanovalcev nikakor ne bo potekala samodejno, kot je bilo pogosto slišati in kar je omenjal tudi minister Maljevac.

"Zaposleni v domovih za starejše bodo morali v izredno kratkem času izvesti obsežen niz postopkov: pripraviti bodo morali prevedbene osebne načrte in dogovore o nastanitvi, jih predstaviti in pojasniti vsakemu posamezniku ter pridobiti njihov podpis. Pred domovi za starejše je tako izredno zahteven december s prilagajanjem informacijskih rešitev, organizacijo dodatnih ekip ter izvedbo vseh potrebnih postopkov. Dokumenti morajo biti podpisani najkasneje do 31. decembra 2025. Kratki roki in niz postopkov predstavljajo tveganje za pravočasno izvedbo."

Poudaril je, da so MSP seznanili, da bodo izvajalci naredili "vse, kar je v njihovi moči, za pravočasen in nemoten prehod v nov sistem, vendar zaradi objektivnih okoliščin – poznih informacij, kratkih rokov ter še vedno odprtih tehničnih in vsebinskih vprašanj – obstaja tveganje, da lahko pri izvedbi pride do zapletov, pri čemer odgovornosti nikakor ne gre pripisovati izvajalcem ali razvijalcem informacijskih rešitev, ki so se morali odzvati v zelo omejenem času".

"Ponovno smo pozvali, da se pripravi ocena dejavnikov tveganja in krizni načrt za primer zapletov pri izdelavi osebnih načrtov ter drugih potrebnih postopkih," je poudaril.

Ministrstvo smo prosili za odziv in pojasnilo, ali so pripravili krizni načrt, ter kaj ta predvideva, a nam na to vprašanje do objave članka niso odgovorili.

Nerešenih več kot 11.000 vlog

Spomnimo, kot prva pravica iz zakona o dolgotrajni oskrbi je v veljavo stopila pravica do oskrbovalca družinskega člana. To je bilo pred skoraj dvema letoma, 1. januarja 2024. Po podatkih Skupnosti centrov za socialno delo so vstopne točke za uveljavljanje te pravice prejele 4.663 vlog ter doslej izdale 3.708 odločb.

Za e-oskrbo kot samostojno pravico so vstopne točke prejele 3.079 vlog, izdale pa 1.313 odločb.

Vloga za ostale pravice, med njimi dolgotrajno oskrbo na domu ter v instituciji in za denarni prejemek, je enotna. Pred izdajo odločbe morajo svetovalci pripraviti oceno upravičenosti, kar med drugim pomeni, da morajo vlagatelja obiskati na domu. Teh vlog so na vstopnih točkah prejeli 10.095, izdanih pa je bilo zgolj 1.122 odločb.

Skupno so torej vstopne točke izdale nekaj več kot šest tisoč odločb, po oceni skupnosti pa je nerešenih še nekaj več kot 11.600 vlog.

Vloge na zalogo

Petra Boh z vstopne točke na CSD Ljubljana je povedala, da nekateri vloge pošiljajo tudi "na zalogo", ko glede na zdravstveno stanje storitev dolgotrajne oskrbe še ne potrebujejo. "Mi človeku, ki k nam pride osebno, ves vitalen in samostojen, kar nam pove tudi v uvodnem razgovoru, svetujemo in pojasnimo, da se lahko zgodi, da ne bo uvrščen niti v prvo kategorijo. Kljub temu pa ima tudi on pravico oddati vlogo." Od tistih, ki pridejo na vstopno točko, je po njenih besedah deset odstotkov takšnih, ki dolgotrajne oskrbe še ne potrebujejo, a vlogo vseeno oddajo. Svetovalci pa morajo vse vloge obravnavati enako resno in skrbno, je dodala.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da je na terenu še nekaj nepoznavanja in nerazumevanja področja dolgotrajne oskrbe. "V vsakem primeru oddaji vloge sledi ocenjevanje upravičenosti na terenu, prav tako pa bodo (po pridobitvi pravice) zagotovljene kontrole. Vzpostavlja pa se tudi inšpekcija za dolgotrajno oskrbo," so navedli.