Menu Item
Sodelujoči na strokovni razpravi o preprečevanju in odzivanju na nasilje na podlagi spola v kontekstu prisilnega razseljevanja in migracij so glavne probleme na to temo identificirali v počasnosti azilnih postopkov, nevsebinski obravnavi nekaterih ranljivih skupin in v pomanjkanju tolmačev, so pojasnili na novinarski konferenci ministrstva za delo.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je razpravo organiziralo v kontekstu mednarodne kampanje za boj proti nasilju na podlagi spola.
“Za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasploh ranljivimi skupinami moramo tem osebam zagotoviti možnost stabilnega bivanja,” je bil konkreten Miha Blažič iz Ambasade Rog. Ljudje se po njegovih navedbah nanje obračajo z vprašanjem, ali bodo deportirani na Hrvaško, zato imajo tudi globoko nezaupanje do institucij. Šele ko človek vidi, da ima možnost ostati v državi, se zaposliti in imeti stabilno življenje, lahko začne identificirati probleme in zanje iskati pomoč, je dejal.
Pri migrantkah, delavkah in partnerkah migrantov se soočamo s presečno diskriminacijo, kar pomeni, da niso podvržene samo nasilju tihotapcev, trgovine z ljudmi in institucij, temveč se tudi po bivanju v Sloveniji soočajo s pomanjkanjem informacij o oblikah pomoči, z izkoriščanjem na delovnem mestu in z opravljanjem reproduktivnega dela doma, je razpravo povzel državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.
Ničelna toleranca do nasilja in enaka obravnava vseh
Po Juvanovih besedah so razpravljavci glavne probleme identificirali v počasnosti azilnih postopkov, odsotnosti vsebinske obravnave nekaterih ranljivih skupin in pomanjkanju tolmačev, kulturne mediacije in dostopa do storitev pomoči za žrtve nasilja.
Zavod EMMA izvaja predvsem programe pomoči migrantkam, pri čemer se jim zdi izjemnega pomena, da se v Sloveniji ustvari visoko usposobljene kadre za zaznavo nasilja nad migrantkami, je dejala strokovna vodja zavoda Dževada Popaja. Ob tem zastopajo stališče ničelne tolerance do nasilja in enake obravnave vseh.
Meta Smole iz logaške enote Centra za socialno delo Ljubljana je pozvala k medsebojnemu sodelovanju med vsemi vključenimi v procese podpore in sisteme zaščite. “Ugotavljamo, da smo najbolj uspešni, ko se strokovne službe med seboj povezujemo in med vsemi deležniki zagotovimo en okvir pravic in kakovostnih storitev,” je dejala.
To je pomembna priložnost za Združene narode in mednarodno skupnost, da spodbudita k podpori in ozaveščanju tveganj, ki so jim izpostavljena dekleta in ženske begunke, je ocenila Helena Behr iz predstavništva Visokega komisariata ZN za begunce za srednjo Evropo. Dodala je, da so vojne in humanitarna kriza ta tveganja za ženske le še povečala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!