Menu Item
Potem ko sta ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta na razpisana vpisna mesta za študij medicine želeli sprejeti samo Slovence brez slovenskega državljanstva, se je izkazalo, da je za povečanje vpisnih mest zanje lobirala tudi ministrica za Slovence po svetu.
Po zapletu z vpisovanjem tujcev na študij medicine, na katerega sta obe slovenski fakulteti sprva sprejeli samo Slovence brez slovenskega državljanstva in zavrnili vse ostale tujce, smo za odziv prosili tudi ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleno Jaklitsch.
Ministrica se je namreč na seji Rektorske konference januarja letos zavzemala za povišanje vpisnih mest za slovenske študente v zamejstvu in po svetu. Po naših informacijah je na seji govorila specifično o povečanju vpisnih mest za študij medicine, dragega in zahtevnega študija, za katerega tudi v drugih državah veljajo strogi vstopni pogoji.
Za Slovence brez slovenskega državljanstva, ki takšen status pridobijo na podlagi porekla, velja pri vpisovanju na študijske programe sistem kvot. Področni pravilnik namreč določa, da mora biti najmanj polovica vpisnih mest za tujce namenjena njim, ne glede na uspeh. Vendar pa sta obe fakulteti tokrat na vpisna mesta za tujce (sprva) sprejeli izključno Slovence brez slovenskega državljanstva. Ostale tuje študente sta zavrnili, čeprav so imeli maksimalno število točk. Univerzi sta pozneje preklicali takšno odločitev in bosta izbirni postopek ponovili.
Ministrico smo torej vprašali, zakaj se ji zdi povečanje vpisnih mest za Slovence brez slovenskega državljanstva pomembno prav na študiju medicine. Ali ni na mestu pomislek, da bi v Slovenijo prihajali študirat tisti študenti, ki se jim doma zaradi visokih omejitev ne uspe vpisati? In ali bi šlo povečevanje teh vpisnih mest lahko na račun vpisnih mest za druge tuje študente, najpogosteje tiste z Zahodnega Balkana, ki po študiju pogosto ostanejo tukaj in s svojim prispevkom vračajo družbi?
“V zamejstvu hitro upada število slovensko govorečih zdravnikov”
Z urada so sporočili, da so v preteklosti opazili, da razpisane kvote za slovenske študente brez slovenskega državljanstva ne odražajo povsod realnih potreb. “Eden izmed študijskih programom, kjer je bilo to izrazito opazno, je tudi medicina, saj medicinska fakulteta za te študente in tuje študente, ki prihajajo iz tretjih držav, razpiše le eno prosto študijsko mesto. Druge fakultete so običajno bolj širokogrudne. Študij medicine v slovenskem jeziku je za zamejske študente tako zelo pomemben, ker v zamejstvih vseh štirih sosednjih držav zelo hitro upada število aktivnih slovensko govorečih zdravnikov. V marsikaterem kraju, kjer je nekoč bilo to standard, danes ni več mogoča zdravstvena obravnava v slovenskem jeziku. Urad si vsekakor prizadeva, da bi ta trend zaustavil in obrnil. To je pomembno iz več vidikov: iz načelnega in simbolnega, da slovenščina preživi na teh območjih zgodovinske slovenske poselitve; slovenščina bo v zamejstvu preživela le, če bo preživela tudi v javnosti; na več zamejskih območij se danes priseljujejo ljudje iz Slovenije, ki sosednjega jezika ne obvladajo tako dobro kot slovenščine in je zanje možnost zdravstvene oskrbe v slovenskem jeziku še dodatno pomembna.”
Po mnenju urada so “vsi zamejski študentje, ki se vpišejo na študij medicine v Sloveniji, zelo dobri in perspektivni dijaki”, Slovenija pa pridobi tako v primeru, če se po študiju vrnejo domov in tam postanejo nosilci slovenskih dejavnosti tudi v javnem življenju, kot v primeru če se odločijo ostati v Sloveniji.
Jaklitsch je še zapisala, da se je zavzela za povečanje kvot za 44 študijskih programov, da pa medicina zagotovo izstopa kot program, “katerega diplomanti so za javno življenje in uporabo slovenščine zelo pomembni”.
Dodali so še, da si bodo tudi v prihodnje “absolutno prizadevali” za to, da bo vpis zamejcev in Slovencev po svetu na študij v Sloveniji “bolje in pravičneje” sistemsko urejen.
Mesta za Slovence brez državljanstva in tujce bodo ločili
Na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) smo naslovili vprašanje, ali bodo predlagali spremembo pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu. Vse vpletene institucije, vključno z MIZŠ, so opozorile, da pravilnik ni ustrezen, saj določa, da morajo biti vsi tuji študenti, ki imajo maksimalno število točk, sprejeti, tudi če je zanje razpisano samo eno vpisno mesto. Tako se dogaja, da mora fakulteta na eno razpisano mesto sprejeti tudi 20 in več študentov.
Z MIZŠ so odgovorili, da je novela že v pripravi, z njo pa naj bi ločili vpisna mesta za Slovence brez slovenskega državljanstva, ki so bila sedaj združena z vpisnimi mesti za tujce iz tretjih držav. Ali bodo v noveli uredili tudi izbirni postopek, niso odgovorili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!