Z današnjim dnem so začeli teči roki za volilna opravila za predsedniške volitve. Z izjemo Marte Kos, ki je napovedala, da bo kandidirala s podporo Gibanja Svoboda in torej s podpisi poslancev največje parlamentarne stranke, bodo drugi doslej najavljeni kandidati in kandidatke za predsednika oziroma predsednico republike zbirali podpise volilcev. Bodo s svojimi kandidati za naslednika Boruta Pahorja vendarle nastopile tudi parlamentarne stranke SD, NSi in Levica?

Volilke in volilci lahko od danes s podpisom izrazijo podporo posameznim kandidatom za predsednika republike. Za vložitev kandidature mora biti izpolnjen eden od štirih pogojev: da kandidaturo podpre deset poslancev, da kandidaturo podprejo politična stranka in trije poslanci, da kandidaturo podprejo politična stranka in 3.000 volilcev ali da jo podpre 5.000 volilcev.

Rok za vložitev kandidatur je 28. september, prvi krog volitev pa se bo odvil 23. oktobra. Če tedaj nobeden od kandidatov ne bo zbral absolutne večine glasov, bo drugi krog volitev 13. novembra.

Sodeč po javnomnenjskih raziskavah bo drugi krog zagotovo potreben. Po zadnji javnomnenjski anketi, ki jo je agencija Ninamedia opravila za Dnevnik in Večer,  bi se vanj uvrstila poslanec SDS Anže Logar in odvetnica Nataša Pirc Musar. Logarja je kot svojo izbiro navedlo 30,2 odstotka anketirancev, Pirc Musar pa 27,5 odstotka. Sledili so podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos (16,3 odstotka), nekdanji zunanji minister in nekdanji evropski poslanec Ivo Vajgl, ki bo sicer svojo odločitev za kandidaturo uradno naznanil jutri (5,2 odstotka), župan občine Kočevje Vladimir Prebilič (4,5 odstotka) in glasbenik Gregor Bezenšek mlajši (en odstotek). Po omenjeni anketi bi v drugem krogu Pirc Musar premagala Logarja, saj bi ji uspelo pridobiti več glasov volilcev, ki bi v prvem krogu obkrožili katerega od “izpadlih” kandidatov. 

Ziga Zivulovic jr./BOBO

Samo Marta Kos ne bo zbirala podpisov volilcev

Marta Kos je edina od doslej najavljenih kandidatk in kandidatov napovedala, da ne bo zbirala podpisov podpore volilk in volilcev. V predsedniško tekmo naj bi se torej podala s podporo Gibanja Svoboda oziroma s podpisi poslancev največje parlamentarne stranke. Kot je dejala ob najavi kandidature, bi se ji zdelo nedostojno, da bi kot podpredsednica stranke zbirala podpise volivcev in na prvi pogled nastopala kot neodvisna kandidatka.

Nasprotno pa se Anže Logar za to, da bi kandidiral s podporo poslancev SDS, ni odločil. Zbiranje podpisov volilk in volilcev bo začel že danes – zjutraj se bo z volilci srečal v Ljubljani, nato pa se bo odpravil še na Štajersko. Kot je zapisal na Twitterju, ima dva cilja: zbrati 3.000 podpisov volilcev, in to doseči čim prej. Če bo zbral zadostno število podpisov, bo nato za podporo uradno zaprosil tudi svet stranke SDS, napoveduje Logar. Ob najavi vstopa v predsedniško tekmo je sicer razkril, da se bo med volilkami in volilci pod njegovo kandidaturo kot prva podpisala Romana Jordan. Gre nedvomno za zanimivo izbiro, saj je nekoč vidna članica SDS pred leti izstopila iz izvršilnega odbora stranke in se precej oddaljila od (politike) predsednika Slovenskih demokratov Janeza Janše.

Načrti drugih parlamentarnih strank, torej SD, NSi in Levice,  še vedno niso jasni.

V opozicijski Novi Sloveniji čakajo, da jim bo svojo odločitev glede morebitne kandidature za predsednico republike sporočila nekdanja predsednica stranke Ljudmila Novak – če se bo zanjo odločila, jo bodo v NSi podprli.  A se zdi našim virom iz vrst krščanskih demokratov malo verjetno, da bi se Ljudmila Novak ponovno podala v predsedniško tekmo – iz nekaterih njenih namigov so že razbrali sporočilo, naj razmislijo o alternativnih možnostih. Končno odločitev, ali bodo nastopili s svojim kandidatom ali bodo podprli koga, ki je že najavil kandidaturo – morda Anžeta Logarja – naj bi  vodstvo NSi predvidoma doreklo na neformalnem posvetu v prvi polovici septembra.

Kako bo ravnala koalicijska stranka SD, pa bi utegnilo postati jasno že ta teden. Socialni demokrati si še vedno želijo, da bi na predsedniških volitvah nastopili s svojim kandidatom, kar je njihova predsednica Tanja Fajon junija optimistično napovedala. Kot najmočnejšega kandidata vidijo evropskega poslanca Milana Brgleza, ki pa nad kandidaturo za predsednika republike ni navdušen. Da se k njej ne nagiba, je mogoče sklepati tudi iz namigov, da namerava pred volilnim kongresom SD, ki bo 8. oktobra, dati soglasje h kandidaturi za podpredsednika stranke.

Brez uradne odločitve, kako na predsedniške volitve, so za zdaj tudi v koalicijski Levici, ki v preteklosti s svojim kandidatom za predsednika republike še ni nastopila.

Pirc Musar kot nestrankarska kandidatka za vložitev kandidature potrebuje 5.000 podpisov volilk in volilcev – prvo srečanje z volilci bo imela danes zjutraj v rodnem Kamniku, nato pa se bo odpravila na Ptuj in v Mursko Soboto.

Prav tako se bodo v zbiranje 5.000 ali 3.000 podpisov volilk in volilcev podali Vajgl, Prebilič, Bezenšek pa psihoanalitičarka Nina Krajnik, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik stranke Stara pravda Ludvik Poljanec, filozof in nekdanji odgovorni urednik NTA Aleš Ernecl, kandidat civilnodružbenega nestrankarskega gibanja Zdrava družba Boris Vene, ginekologinja Sabina Senčar in predsednik Nove socialdemokracije Andrej Magajna.