Menu Item
Predlog pokojninske reforme naj bi vlada v zakonodajni postopek posredovala v začetku prihodnjega leta, že danes pa je na neformalnem sestanku o aprila sprejetih vladnih izhodiščih govorila tudi s socialnimi partnerji. Po besedah naših sogovornikov je bil sestanek konstruktiven, na njem pa so bolj ali manj zgolj delili prve odzive na vladna izhodišča pokojninske reforme.
Izhodišča pokojninske reforme je vlada sprejela konec aprila, vsebine pa takrat še ni razkrila, saj jih je želela najprej predstaviti socialnim partnerjem. Vladno gradivo o pokojninski reformi je namreč takrat dobilo oznako tajnosti interno z namenom, da socialni partnerji o izhodiščih ne bi izvedeli iz medijev, temveč neposredno od vlade. Po današnjem neformalnem sestanku je bila umaknjena stopnja tajnosti.
Kot je za N1 dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija, so na ministrstvu s predstavitvijo vladnih izhodišč socialnim partnerjem čakali, da bi ponovno formalno začel delovati Ekonomsko-socialni svet (ESS), nato pa so na neki točki ugotovili, da si želijo čim prej vzpostaviti dialog med vladno stranjo, sindikati ter delodajalci in so jih zato povabili na današnji sestanek.
Pretresanje vladnih izhodišč pokojninske reforme je po besedah Feketije potekalo v skladu s pravili ESS, saj sta obe strani prejeli vladno gradivo, bili sta seznanjeni, o čem bo tekla beseda, na sestanek pa so bile povabljene tudi pogajalske skupine ESS za pokojninsko reformo.
Dejal je tudi, da naj bi bili že dogovorjeni za naslednji sestanek v prvi polovici julija, ki pa bi že lahko potekal v okviru formalnega ESS.
“Če bo pri tem ostalo, se takrat naslednjič snidemo in se začnemo pogajati o tej zadevi. Socialne partnerje smo prosili, da to takrat pripravijo odzive na predstavljeno vladno gradivo o pokojninski reformi. To je bila nekako vsebina današnjega sestanka. Naredili smo en krog odzivov, vsaka od strani je imela priložnost, da pove svoje mnenje,” je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo.
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitja Gorenšček je po današnjem neformalnem sestanku za N1 dejal, da ta ni prinesel večjih presenečenj, saj da so vsi, ki so že prej poznali izhodišča ministrstva za delo in finančnega ministrstva, vedeli, da gre za neke vrste kompromis med tema dvema resorjema.
“Zelo transparentno in odkrito nam je bilo vse skupaj prikazano in povedano. Dejstvo pa je, da nekaterih gradiv pred sejo nismo mogli dvigniti, zato si bomo zdaj vzeli čas, da bomo vse skupaj temeljito preučili. V tem, kar so nam predstavili danes, ni bilo nič takega, kar bi nas močno pretreslo oziroma da česa ne bi pričakovali. Mislim, da je bil ta sestanek dobra osnova za iskanje nekega kompromisa in zaključkov, ki bodo pozneje stopili v veljavo,” je ocenil Gorenšček.
Dejal je tudi, da je od sprejetja vladnih izhodišč pa do danes prišlo do nekaterih manjših sprememb, predvsem pri prispevni stopnji ter pri odmernih odstotkih in odmernem obdobju, kar pa po njegovih besedah ne predstavlja “ničesar revolucionarnega”. Dodal je, da nekatere stvari še niso podprte z izračuni, da pa naj bi jim bili ti predstavljeni že na naslednjem sestanku.
“Tudi od sindikatov ni bilo zaznati večjih pripomb. Povedali so svoje cilje, ki so usmerjeni v dobrobit upokojencev in ne v korist proračuna ter javne blagajne. Naši cilji so usmerjeni k podjetjem in k delodajalcem, imamo tukaj pač drugačne interese. Mislim pa, da se bomo lahko nekje našli,” je zaključil Mitja Gorenšček.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je izpostavil, da se ne strinjajo s predlogom, da bi se izenačili prispevni stopnji delodajalcev in delojemalcev. Glede na izhodišča bi se prispevna stopnja delodajalcev namreč zvišala. “Za dodatne odstotke torej nismo, se pa bomo pogovarjali,” je zatrdil.
Za delodajalce je po njegovih navedbah pomemben tudi način, na katerega se delavec “počasi izklaplja iz dela”, “kakšen je torej prehod iz dela v upokojitev”. “Pomembno je, da je motivacija za nadaljnje delo tam, kjer je to delo smiselno. Da delavec torej tudi po izpolnjenih upokojitvenih pogojih nadaljuje delo, kadar je to volja obeh strani,” je dodal.
Sindikati po sestanku zadržani pri odzivih
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je po koncu sestanka za N1 sporočila le, da v ZSSS o pogajanjih glede pokojninske reforme za zdaj ne bodo dajali izjav.
Aljoša Čeč iz vrst sindikatov je prvi odziv sindikalne strani napovedal za takrat, ko jih bodo obravnavali na svojih organih. Z vsebinskega vidika je izpostavil, da je za sindikate cilj doseči, da odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove znaša 70 odstotkov.
Ključno se mu sicer zdi, da začne delovati ESS. Če bo začel delovati, naj bi to na ESS obravnavali na eni od prvih sej in takrat naj bi se začel tudi formalni postopek usklajevanja, je povedal. Postopki obravnave na ESS pa so “predpisani in urejeni”.
Po besedah naših virov je bilo na neformalnem srečanju izraženih tudi nekaj dvomov o vladnih izhodiščih pokojninske reforme. Kot so nam dejali, so bili delodajalci po pričakovanjih zaskrbljeni nad dodatnimi obremenitvami dela in dodatnimi prispevki, sindikati pa so zagovarjali predvsem dostojnejše pokojnine, boljšo odmero pokojnin in ugodnejšo indeksacijo. Ob tem so izpostavili tudi izboljšanje pogojev dela, ki so predpogoj za to, da bi ljudje lahko delali dlje.
Kakšna so bila vladna izhodišča in kakšne so nove spremembe glede pokojninske reforme?
Podpredsednik vlade Matej Arčon je konec aprila po sprejetju vladnih izhodišč povedal le, da se v luči pokojninske reforme delovna doba ne bo spreminjala.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je pojasnil, da bo v skladu z izhodišči 40 let zavarovalne dobe dovolj za upokojitev, kakšni bodo starostni pogoji, pa da je še stvar diskusije s socialnimi partnerji. Na podlagi izhodišč je sicer vlada po njegovih besedah potrdila podlage za začetek usklajevanj s socialnimi partnerji.
So se pa od sprejetja vladnih izhodišč pokojninske reforme spremenile nekatere podrobnosti.
Iz internega vladnega gradiva za razpravo socialnih partnerjev, ki ga je pridobil Radio Slovenija, izhaja predlog za postopen dvig zakonsko določene starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine s 60 na 62 let oziroma s 65 na 67 let od leta 2028, za tri mesece na leto vse do leta 2035. Obdobje zavarovalne dobe, torej 40 let, pa ostaja nespremenjeno.
Prvotna različica je predvidevala dvig odmernega odstotka s 63,5 odstotka na 68 odstotkov, zdaj pa naj bi bil po poročanju Radia Slovenija v igri dvig s 63,5 na 65,5 odstotka. To je prvotni predlog ministrstva za finance, ki naj bi po informacijah N1 že od začetka vztrajalo, da bi se odmerni odstotek povečal zgolj za dve odstotni točki (torej na 65,5). Ministrstvo za delo je odgovarjalo z izračuni, da naj bi bilo to premalo, da bi kompenziralo podaljšanje referenčnega obdobja.
Drugo spremembo, ki gre prav tako v smeri, kot je želelo finančno ministrstvo, je opaziti pri indeksaciji. Pokojnine se zdaj 60-odstotno usklajujejo z rastjo povprečne plače v prejšnjem letu, 40-odstotno pa s povprečno letno inflacijo v preteklem letu. Po prvotnem predlogu ministrstva za delo bi se z letom 2027 začelo razmerje v korist plač zmanjševati in bi leta 2033 znašalo 70 : 30 v prid inflacije.
Zdaj pa naj bi to spremenili; po novem naj bi se vsaki dve leti delež rasti plač v formuli usklajevanja znižal za 10 odstotnih točk, dokler v letu 2033 ne doseže razmerja 20 : 80, kjer ostane do leta 2035. To pomeni, da bi bil v usklajevanju večji delež inflacije, kot je želela ekipa ministra za finance Klemna Boštjančiča.
Na delodajalski strani so z izhodišči deloma že seznanjeni in z morebitnim dvigom upokojitvene starosti s 65 na 67 let nimajo težav. Kot je v torek pojasnil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitja Gorenšček, bi več informacij potrebovali glede obdobja za izračun pokojnin in odmernega odstotka.
Bistveno bolj občutljivo vprašanje za gospodarstvo je morebitna izenačitev prispevnih stopenj za delodajalce in delojemalce, jasno stališče delodajalske strani pa je, da prostora za dodatne obremenitve gospodarstva ni. Po poročanju Radia Slovenija namreč vlada predlaga izenačitev višine prispevnih stopenj. Od leta 2026 do leta 2034 bi se tako postopoma zviševala prispevna stopnja delodajalca ter znižala prispevna stopnja zavarovanca.
Vlada naj bi predlagala še dvig vdovskih pokojnin, spremembo načina usklajevanja pokojnin, samodejno vključitev v drugi steber, zvišanje zavarovalne osnove za samostojne podjetnike. V izhodiščih je napovedana tudi preučitev uvedbe novih virov financiranja pokojninske blagajne.
Po neformalni razpravi v prvi fazi bodo stekla tudi uradna pogajanja o predlogu reforme, ki jih bo, kot je napovedal Mesec, vodil sam.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje