Vlada je na današnji seji obravnavala izhodišča pokojninske reforme, ker pa je nanje dala oznako interno, se je izognila predstavitvi njihove vsebine. Minister za delo Luka Mesec je zgolj zatrdil, da se delovna doba ne bo podaljševala in da je "40 let dela dovolj". A so nekatere informacije o vsebinskih rešitvah in nasprotovanjih med ministrstvom za delo in ministrstvom za finance izza zaprtih vrat vendarle pricurljale.
Vlada je obravnavala izhodišča za pokojninsko reformo, je po seji povedal minister za delo Luka Mesec. Po njegovih besedah so potrdili podlage za začetek pogajanj s socialnimi partnerji, ki jih bo v prvem koraku vodil državni sekretar na njegovem ministrstvu Igor Feketija. Prva pogajanja naj bi stekla prihodnji mesec, ko se bo začel njihov uradni del, pa bo štafeto prevzel Mesec. Minister pričakuje, da bi lahko pokojninsko reformo v parlamentarno proceduro poslali v začetku prihodnjega leta. S takšno časovnico bi sicer nekoliko prekoračili roke Evropske komisije, a po Meščevih besedah to ne bi ogrozilo financiranja iz sklada za okrevanje in odpornost.
Na izhodišča pokojninske reforme pa je vlada dala oznako interno in torej o njihovi vsebini danes niso želeli govoriti. Tako Mesec kot podpredsednik in uradni govorec vlade Matej Arčon sta zgolj poudarila, da se delovna doba ne podaljšuje. “40 let dela ostaja dovolj,” je poudaril minister za delo.
Izpostavil je tri cilje pokojninske reforme: vzdržnost, dostojnost pokojnin in preglednost sistema. “Vzdržnost pomeni, da je scenarij pokojninske reforme nastavljen tako, da bo sistem javno-finančno vzdržal naslednja desetletja in da se lahko vsak od nas zanese na to, da bomo imeli pokojnine. Pokojninska reforma je nastavljena tako, da nihče, ki bo izpolnil pogoje za upokojitev, ne bo pod pragom tveganja revščine. Prejšnje reforme so bile po naših ocenah izvedene preveč robato, preveč stvari se je zgodilo že leto po njihovem sprejemu. Naša reforma pa bo ukrepe razporedila čez naslednje desetletje, naslednje leto se ne bo spremenilo nič drastičnega,” je povedal Mesec. Socialnim partnerjem bodo predlagali, da se čez deset let pogleda, ali sistem sledi načrtovanim ciljem. Nato predvidevajo, da bi se lahko sprejela tudi naslednja bela knjiga.
Nenehno prelaganje z obravnavo izhodišč
Potrditev izhodišč pokojninske reforme je sicer ministrstvo za delo pričakovalo že lani, a se to ni zgodilo. Prav tako se niso uresničile napovedi, da bo ministrski zbor izhodišča obravnaval sredi letošnjega marca. Tedaj je bilo v koalicijskih vrstah mogoče slišati, da je obravnavo zaustavil finančni minister Klemen Boštjančič, ki naj bi se zavzemal za zelo “trde rešitve”. Želel naj bi celo, da bi se pokojninska doba podaljšala s sedanjih 40 na 45 let in se usklajevala s pričakovano življenjsko dobo. Na to pa na ministrstvu za delo nikakor niso pristali. Mesec je danes dejal, da se je celotna koalicija sedaj zavezala, da se delovna doba ne bo podaljšala.
Kot je bilo mogoče slišati v preteklih tednih, pa so v luči zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti in pozivov Evropske komisije po znižanju tveganja našega pokojninskega sistema na Meščevem resorju v izhodišča pokojninske reforme zapisali postopen dvig upokojitvene starosti in podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojnine.
Upokojitvena starost naj bi se po njihovem predlogu dvignila s 60 na 62 let za tiste, ki imajo 40 let delovne dobe, za tiste, ki je nimajo, pa s 65 na 67 let. Zviševanje po tri mesece na leto naj bi se začelo leta 2028.
Referenčno obdobje za izračun pokojnine, ki je zdaj 24 najboljših zaporednih let, naj bi se podaljšalo na 40 minus pet let. Upoštevalo bi se torej celotno obdobje dela, od katerega bi se odštelo pet najslabših let, ne nujno zaporednih. Tudi spremembo referenčnega obdobja bi uvajali postopoma, in sicer po dve leti v obdobju od 2028 do 2035.
Spremenjeno referenčno obdobje bi po oceni ministrstva za delo bolj jasno odražalo vplačane prispevke. Kot opozarjajo, sedanji sistem na primer omogoča, da se je samostojni podjetnik zadnjih 16 let pri izračunu pokojnine “prešlepal” z minimalnimi prispevki.
Različne želje Mesca in Boštjančiča
Ker pa bi podaljšanje referenčnega obdobja v povprečju pomenilo znižanje osnove za odmero pokojnine, se na resorju, ki ga vodi Luka Mesec, zavzemajo, da bi se odmerni odstotek od leta 2028 do leta 2035 dvignil s sedanjih 63,5 na 68. Prav višina odmernega odstotka pa je bila po informacijah N1 eno od vprašanj, pri katerih sta se ministrstvi za delo in za finance v zadnjih tednih najbolj razhajali.
Ministrstvo za finance naj bi namreč vztrajalo, da bi se odmerni odstotek zvišal zgolj za dve odstotni točki (torej na 65,5), kar pa bi bilo po izračunih ministrstva za delo premalo, da bi kompenziralo podaljšanje referenčnega obdobja.
V zadnjih dneh se je po besedah naših virov pojavila še ena ideja. Po njej bi do leta 2035 odmerni odstotek zrasel na 67, v naslednjih letih pa bi se povišal celo na 70. A le pod pogojem, da bi sindikati pristali na 100 odstotno uskladitev pokojnin z inflacijo.
Sprememba indeksacije pokojnin je bila po besedah naših sogovornikov naslednja točka, pri kateri se pogledi Meščevega in Boštjančičevega resorja močno razlikujejo. Sedaj se pokojnine 60-odstotno usklajujejo z rastjo povprečne plače v prejšnjem letu, 40-odstotno pa s povprečno letno inflacijo v preteklem letu.
Po predlogu ministrstva za delo bi se z letom 2027 začelo razmerje v korist plač zmanjševati in bi leta 2033 znašalo 70:30 v prid inflacije. Pri tem razmerju pa bi ostali. Na ministrstvu pod vodstvom Klemna Boštjančiča pa naj bi želeli, da bi se pokojnine čim prej usklajevale samo še z inflacijo. Po naših informacijah se ministrstvo za delo s takšnim predlogom ne strinja. Tudi zato ne, ker bi s tem vlada kršila usklajena izhodišča, ki so bila s sindikati podpisana leta 2017 in bi bila torej lahko pokojninska reforma resno ogrožena.
Ali je bil pri danes potrjenih izhodiščih pokojninske reforme bolj uspešen resor za delo ali ministrstvo za finance, predstavniki vlade torej niso uradno razkrili. Po besedah nekaterih naših virov pa je šlo za kompromis. Minister Mesec naj bi bil zadovoljen, ker se je pokojninska reforma vendarle premaknila z mrtve točke in se bodo začela pogajanja s socialnimi partnerji. Pri odmernem odstotku in indeksaciji pa naj bi več iztržil Boštjančič. Tako naj bi bil odmerni odstotek v izhodiščih bliže predlogu finančnega ministrstva kot ministrstva za delo, hkrati pa vendarle ne gre spregledati Meščevih navedb na novinarski konferenci, da pokojnine za 40 let delovne dobe ne bodo pod pragom tveganja revščine. To pa naj bi bilo po nekaterih izračunih mogoče zagotoviti le, če se bo odmerni odstotek povzpel nad 67.
Prav tako bi lahko napoved ministra za delo, da bodo skupaj s socialnimi partnerji čez deset let preverili, ali je treba še zaostrovati pogoje, pomenila, da se načrti finančnega ministrstva o popolni uskladitvi pokojnin z inflacijo ne bodo povsem izšli. Na te načrte in predvideni odmerni odstotek bi se sicer utegnili ostro odzvati sindikati.
Nekateri člani vlade pa v tem, da sta se finančni minister in tudi premier zavzela za “zelo trde rešitve”, prepoznavajo njuna pričakovanja, da bo morala vlada v pogajanjih s sindikati vendarle nekoliko popustiti, to popuščanje pa da bodo sindikati lahko predstavili kot svoje dosežke.
Predlogi, ki bi lahko vznemirili delodajalce
V izhodiščih pokojninske reforme naj bi bila po besedah naših virov predvidena tudi izenačitev odstotka, ki ga za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujeta delodajalec in zaposleni, kar bo pri delodajalcih nedvomno povzročilo nezadovoljstvo. Zdaj delavec plača 15,5 odstotka, delodajalec pa 8,85. To je posledica reforme iz leta 1996, ko je bil prispevek delodajalca skoraj prepolovljen. Na ministrstvu za delo se zavzemajo, da bi po novem vsak plačal enako, po 12,175 odstotka, če bi se uspeli dogovoriti, pa celo nekaj več – vsak do 13 odstotkov.
Glede drugega pokojninskega stebra naj bi bil, kot smo izvedeli, v igri “samodejen” vpis, a bi bil možen takojšnji izstop. Praksa v tujini je sicer pokazala, da več kot 80 odstotkov zavarovancev ostane v dodatnem zavarovanju, poudarjajo poznavalci. Predlagan naj bi bil tudi sistem izenačevanja prispevkov, kar pomeni, da bi v primeru, če bi delavec v drugi steber vplačal enega, dva ali tri odstotke bruto plače, moral delodajalec vplačati enak odstotek. Tudi tu je mogoče pričakovati buren odziv delodajalcev.
Omogočili bi tudi dodatno kategorijo zavarovalnih produktov z nekoliko manj strogimi naložbenimi pravili in možnostjo višjih donosov, a bi bila odločitev za to možnost v rokah vsakega zavarovanca posebej.
Minister Mesec je v intervjuju za N1 sredi prejšnjega meseca dejal, da ima pokojninska reforma dva cilja: zagotoviti blaginjo upokojencev na dolgi rok in poskrbeti za vzdržnost javnih financ. Prav sprejem pokojninske reforme pa je izpostavil kot svoj osrednji cilj v tem mandatu. Če mu ne bo uspelo, v politiki ne bo vztrajal, je napovedal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje