Ekipa oddaje Tednik je marca obiskala Manco Košir, le nekaj dni po njenem 76. rojstnem dnevu. Takrat so, ne da bi slutili, posneli njen zadnji daljši intervju za Televizijo Slovenija, ki so ga predvajali danes.
Pred slabim tednom dni je odjeknila novica, da je umrla novinarka in publicistka Manca Košir.
Manca je bila rojena 5. marca, le nekaj dni po njenem 76. rojstnem dnevu pa jo je na njenem domu obiskala ekipa oddaje Tednik. Kot so zapisali, so takrat, ne da bi slutili, posneli njen zadnji daljši intervju za Televizijo Slovenija. Avtorica prispevka je Aleksandra Dežman.
“Svoje punce sem učila – punce moje, ful gas, gremo, tudi, če je narobe. Narobe je za nas prav, ker se bomo nekaj naučili,” je dejala v intervjuju.
Med drugim je povedala, da sebe nikoli ni doživljala kot lepe, a da ji je oče vedno govoril, da je pametna. “Ta občutek, da sem jaz pravzaprav pametna, je mene držal pokonci,” je pripovedovala Manca Košir, ki je leta 1969 diplomirala iz matematike in fizike na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Šest let pozneje je diplomirala na takratni fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter za diplomo prejela Prešernovo priznanje. Doktorat je zagovarjala na filozofski fakulteti v Zagrebu. Bila je dolgoletna predstojnica katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je uvedla tudi novinarsko etiko.
“Treba se je upreti, treba je reči ne – to sem vas učila. /…/ Mlademu novinarju pomaga lastna glava, z lastno glavo moraš biti kritičen, odločen in se zoperstaviti slabemu in napačnemu, zmotnemu, nepoštenemu,” je povedala v zadnjem intervjuju za TV Slovenija.
Bila je tudi začetnica Otroškega parlamenta, ki se mu tako reče še danes, ter voditeljica prve pogovorne oddaje (Moški, ženske) pri nas.
V pogovorih je v ospredje vedno postavljala ljubezen in dobroto. Kot je dejala tudi v intervjuju za Tednik, je vedno bila za “mi” in proti individualizmu – zato se je zavzemala tudi za trajnostni razvoj. Bila je tudi na letošnji listi Vesne za volitve v evropski parlament.
Prav tako je bila znana po ljubezni do branja in pisane besede – napisala je sedem knjig pisem, kar ji je bila najbolj ljuba zvrst. “Vedno me je zanimal dialog, ki je v pismih še posebej globok. Včasih zamižim in slišim glas svojih dopisovalcev,” je o tem dejala v intervjuju.
Zanimala jo je tudi duhovnost, ki jo je sama iskala v odnosih – “odnosih, ki so lepi, odnosih, ki bogatijo”.
Kot je poudarila novinarka Aleksandra Dežman, je tudi bolezen sprejela kot življenjsko lekcijo. “Lahko se odločimo, da ne bomo trpeli, ker je življenje večje od moje bolečine. In zato mu posvetiš več energije kot bolečini,” je poudarila.
O smrti je po svojih besedah začela razmišljati že v filmu Breza iz leta 1967, ko je ležala na parah, nato pa so jo dali še v krsto. “Takrat je smrt zlezla vame in rekla: opa, midve bova to življenje potovali skupaj. Mati smrt, jaz pravim,” je na to dejala. Tako se je vse življenje borila za detabuizacijo smrti.
Po upokojitvi je bila aktivna prostovoljka v Slovenskem društvu Hospic. Članom društva je namenila tudi zadnje pismo, v katerem je opozorila: “Tako, kot zdaj mi ravnamo z bolnimi in umirajočimi, bodo – če ne še slabše? – ravnali kmalu z nami …” V intervjuju ni pozabila omeniti tega, da paliativa pri nas ni urejena, Hiša Hospica pa še vedno nima koncesije.
“Veliko sem izgubila, ampak verjamete ali ne, še več dobila. In še dobivam. Imam kar solze v očeh, kaj vse mi ljudje dajejo. Kar seješ, to žanješ, kakor si živel, tako boš umrl. Torej – to bo en zanimiv dogodek zame,” je Manca ob svojem značilnem smehu še dejala v svojem zadnjem intervjuju za Televizijo Slovenija.
Nekaj minut so v zadnjem N1 podkastu namenili tudi spominu na Manco Košir. Novinarka in dnevna urednica oddaje 24 ur na POP TV Metka Majer je delila zgodbo o tem, kako jo je prav Manca naučila lekcijo o izgubljenih priložnostih, odgovorni urednik časopisa Večer Matija Stepišnik pa je opisal, kako je zaznamovala njega in številne druge novinarje, ki jih je učila na Fakulteti za družbene vede.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje