Menu Item
Med številčnostjo skupine dobro plačanih javnih uslužbencev ter volilno prevlado LDS in njenih naslednic obstaja povezava, trdi sociolog Primož Krašovec. Ta skupina delavcev je namreč pomemben del volivcev levo sredinskih strank.
V včerajšnjem članku smo predstavili podatke, ki kažejo na posebnost slovenske neenakosti. Slovenija namreč izstopa po velikosti skupine javnih uslužbencev, ki ima ugodnejši življenjski standard od večine delavcev v zasebnem sektorju in tudi mnogih delavcev v javnem sektorju. Dolga leta smo bili prvi v Evropski uniji po deležih, ki ju predstavljajo javni uslužbenci znotraj zgornje desetine ter zgornje desetine najbolje plačanih. Od leta 2006 se deleža hitro zmanjšujeta, a sta še vedno relativno visoka.
Slovenski srednji razred
Podatki so bili objavljeni prvič, zato ni čudno, da socioloških analiz procesov, ki bi se ukvarjali s pojasnjevanjem tega pojava, ni veliko. Se pa podatki ujemajo z ugotovitvami iz analize slovenskega srednjega razreda, ki jo je opravil Primož Kraševec, profesor sociologije kulture na ljubljanski filozofski fakulteti. Predstavil jo je v letih 2014 in 2015 na predavanju takratnega Inštituta za delavske študije, ter v članku v reviji Dialogi z naslovom Politične in eksistencialne težave srednjega razreda.
Krašovec v prispevkih govori o “srednjem razredu”, a srednjega razreda ne definira kot večina sociologov, ki govorijo o ljudeh s srednje visokimi prihodki. Srednji razred je za Krašovca skupina delavcev, ki nimajo nekaterih siceršnjih lastnosti delavcev. Od njih se ta srednji razred razlikuje po tem, da se morajo v precej manjši meri bati odpuščanja in zelo nizkih plač. Imajo pa tudi večji vpliv na to, kdo bo njihov delodajalec.
Iz socializma v kapitalizem
Razvoj, po katerem se je ta skupina ljudi ločila od drugih mezdnih delavcev, se je po njegovem začel v prejšnji državi. »Socialistični sistem je onemogočal velike dohodkovne in premoženjske razlike, a se je vseeno oblikoval del prebivalcev, ki so bili bolj izobraženi od industrijskih delavcev in ki so zasedali ključne položaje v institucijah, ki bi jih danes imenovali javni sektor,« pravi Krašovec.
Ko se je socialistična Jugoslavija “lomila”, so kulturniki in intelektualci zamenjali proletarce na mestu ključnega političnega subjekta, pravi sociolog. Imeli so zelo pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije in po osamosvojitvi so si ustvarili udoben dom v državi oziroma državnih institucijah in tistih podjetjih, na katere ima država vpliv, je opisoval Krašovec.
»Po osamosvojitvi industrijski delavci trpijo zaradi zapiranja tovarn, mladi kreativni delavci pa so obsojeni na prekarnost,« je dajal, »Medtem ko se velikemu delu prebivalstva zgodi kapitalizem, srednjemu razredu uspe zase skozi tranzicijo pripeljati varne zaposlitve in še višje plače.«
Zvesta volilna baza LDS
S tem je povezana druga pomembna lastnost, po kateri se ta skupina razlikuje od drugih prebivalcev Slovenije. Lahko namreč politično upravlja s svojim materialnim položajem, saj na volitvah izbira svojega delodajalca. »Lahko računa na to, da bo vlada, ki jo vodi LDS, ohranjala financiranje javnih institucij. In obratno, če želi LDS vladati, mora ohranjati materialne pogoje udobnega življenja tega srednjega sloja.« LDS je bila vladajoča stranka med 1992 in 2005 in do takrat je število zaposlenih v javnem sektorju raslo.
Volivci LDS seveda nikoli niso bili samo ljudje z visokimi dohodki, kaj šele samo osebe, katerih visoki dohodki so bolj neposredno odvisni od države oziroma vlade. Na volitvah leta 2000 je na primer LDS dobil več kot 390.000 glasov, v celotnem javnem sektorju pa je bilo takrat po podatkih statističnega urada (SURS) zaposleni slabih 225.000 oseb. Število zaposlenih v javnem sektorju je naraščalo do leta 2005, ko jih je bilo dobrih 242.000. Nato je število število padalo do leta 2016, na okoli 231.000.
Opozoriti je treba tudi, da celotnemu javnemu sektorju ne moremo pripisati želje po ohranjanju statusa quo. V javnem sektorju je vendarle nekaj deset tisoč delavcev s podpovprečnimi plačami. Na neenakost v javnem sektorju je opozarjal tudi Krašovec, na primer na predavanju v okviru hrvaške Slobodne filozofske, ki je prav tako objavljen na spletu.
Srednji razred, o katerem govori Krašovec, sicer ni sestavljen samo iz visoko izobraženih ljudi v javnem sektorju, ampak tudi iz “menedžerjev v zasebnih podjetjih ter finančnih institucijah”. Ta skupina za LDS ni predstavljala celotne volilne baze, je pa bila po njegovem njen “militanten in zvest” del.
Novi obrazi na levi sredini
Leta 2004 je na volitvah zmagala SDS, ki je prejela slabih 282.000 glasov ali dobrih 111.000 več kot štiri leta prej. Udeležba na teh volitvah je bila 61 odstotna, kar je za skoraj deset odstotnih točk oziroma 123.000 volivcev manj kot na prejšnjih. Število volivcev LDS pa se je med leti 2000 in 2004 zmanjšalo za okoli 170.000, iz dobrih 390.000 tisoč na slabih 221.000. Razlogi za ta preobrat so zagotovo številni.
Na naslednjih volitvah se je volilna udeležba spet povečala, tako da je SDS volitve izgubila, čeprav je dobila 21.000 več glasov kot 2004. Premagala jo je SD pod vodstvom Boruta Pahorja, ki je med leti 2004 in 2008 povečala število volivcev iz 99.000 na 316.000 LDS je leta 2008 dobila samo 53 tisoč glasov, še 97 tisoč pa jih je dobil Zares, nova levo sredinska stranka pod vodstvom nekdanjega generalnega sekretarja LDS Gregorja Golobiča.
Od takrat smo imeli v Sloveniji tri državnozborske volitve, vsakič pa je primat prve levo sredinske stranke prevzela stranka, ustanovljena tik pred volitvami. To so bile Pozitivna Slovenija ljubljanskega župana Zorana Jankovića leta 2011, Stranka Mira Cerarja leta 2014 in Lista Marjana Šarca leta 2018.
Pahor, Janković, Cerar in Šarec so zelo različni ljudje, tako osebnostno kot politično. Mandatarji za sestavo vlade – Janković priložnosti ni uresničil – so po prepričanju mnogih političnih analitikov postali predvsem kot alternativa predsedniku SDS Janezu Janši. Desnica je večkrat eksplicitno izrazila namero, da izvede nekaj podobnega kulturni revoluciji, izpostavlja Krašovec. To naj bi pomenilo zamenjavo “etabliranih liberalnih elit” na vodstvenih položajih v javnih institucijah s kadri desnice, pojasnjuje. Zato je “srednjemu razredu” res pomembno, kdo zmaga na volitvah, pravi.
Sprememba položaja
Velikost javnega sektorja in velikost skupine javnih uslužbencev, ki ima relativno ugoden materialni položaj, sta se v času prvega Janševega mandata res začel nekoliko zmanjševati. Vendar Krašovec trdi, da tega ni moč pripisati Janševi vladi, ampak vstopu v Evropsko unijo leta 2004, prevzemu evra v letu 2006 ter gospodarski in javno finančni krizi, ki se je začela leta 2008.
“Zaradi zmanjšanja davčnih prihodkov zaradi krize ter pritiska Evropske komisije po nadaljnjih liberalizacijah in privatizacijah so se materialni življenjski pogoji 20 odstotkov “volilnega telesa,” ki so do sedaj na večini volitev prinašali zmage liberalnim strankam, močno poslabšali,” je razlagal. Ta skupina ljudi po vsakih volitvah ugotavlja, da ji nova vodilna levosredinska stranka ne povrne nekdanjega ugodnega položaja. “Stabilni način življenja in razredne reprodukcije jim razpada pred očmi in permanentna kriza parlamentarne politike je do neke mere odsev eksistenčne in eksistencialne panike srednjega razreda,” je razlagal.
Vpliv na odnose v družbi
Zanimivo je, da so podobne procese zaznali tudi na Cipru, ki je v letu 2018 prehitel Slovenijo po deležu javnih uslužbencev med najbolje plačanimi delavci. Tudi tam je ugoden položaj dela javnega sektorja povezan z medsebojno naklonjenostjo med javnimi uslužbenci in političnimi strankami, je zapisal ciprski ekonomist Symeon Matsis.
Velikost skupine dobro plačanih javnih uslužbencev in njen vpliv na politično odločanje po Krašovčevem mnenju pomembno oblikuje številne družbene pojave v Sloveniji. Na primer na odnos med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju, odnose znotraj javnega sektorja ter odnos med “elitami” oziroma “intelektualci” in množicami.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje