Vlada poudarja, da Slovenija nima programske opreme Pegasus in da se Janševa ekipa kljub nekaterim srečanjem s predstavniki NSO za njen nakup tudi ni zanimala. Ob tem je mogoče slišati namige, da bi se lahko za tak nakup zanimala Šarčeva vlada. A tudi bivši premier Marjan Šarec to zanika.
Sedemnajst medijskih hiš je v zadnjih dneh objavilo podatke, da so vlade opremo Pegasus, ki so jo pri izraelskem podjetju NSO Group uradno kupovale za sledenje in nadzor nad organiziranim kriminalom ter terorističnimi organizacijami, zlorabljale za vohunjenje za številnimi odvetniki, nevladniki, politiki in novinarji. Z omenjenim podjetjem so se v preteklosti sestali tudi predstavniki slovenske vlade. Zanimalo nas je, ali so se tudi dogovorili o nakupu te opreme.
V okviru decembrskega uradnega obiska v Izraelu se je premier Janez Janša sestal s predstavniki izraelskega inovacijskega sektorja. Kot so zapisali na vladi, se je sestal s predsednikom Israeli Innovation Authority Amijem Appelbaumom ter predstavniki vodilnih podjetij s področja umetne inteligence in kibernetske varnosti, ki so mu predstavili svoje delovanje in možnosti za sodelovanje s slovenskimi podjetji. “Predsednik slovenske vlade je srečanje označil kot priložnost za razvojne preboje za slovensko znanje in podjetnost,” so o dogodku sporočili iz vlade.
Po takratnem poročanju portala Oštro je bilo med petimi družbami tudi podjetje NSO Group. Že prej, 29. maja lani, pa se je z ministrom Zdravkom Počivalškom v Sloveniji sestal Stefan Kowski, član upravnega odbora te skupine. Po poročanju portala se je sicer Kowski sestanka udeležil v imenu enega od družbenikov skupine, družbe Novalpina Capital.
O čem točno je tekla beseda, najverjetneje ne bo nikoli natančno znano. Pogovori naj bi bili namreč po navedbah vlade predstavitvene narave, sklepov pa naj ne bi sprejeli.
KPV: Slovenija se v mandatu te vlade ni zanimala za nakup programa Pegasus
Bistveno vprašanje sicer ostaja, ali se je Slovenija na teh sestankih zanimala za nakup programa Pegasus. V kabinetu predsednika vlade (KPV) so na to odgovorili: “Slovenija se v času mandata te vlade ni zanimala za nakup omenjenega programa (Pegasus). Po naših informacijah nobena od slovenskih institucij tega programa ne uporablja.”
Ob poudarjanju aktualne vlade, da se ona ni zanimala za nakup Pegasusa, se postavlja vprašanje, ali se je za to zanimala katera od njenih predhodnic. Po nekaterih namigih bi to lahko bila vlada Marjana Šarca. Nekateri naši viri so izpostavili, da naj bi se s predstavniki podjetja NSO v času prejšnje vlade sestal takratni direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Rajko Kozmelj. Ta nam je dejal, da se moramo glede njegovega preteklega dela obrniti na Sovo.
Tudi Šarec je poudaril, da morajo podatki o tem, če se je Kozmelj sestal s kom iz NSO, obstajati na Sovi. Zanikal pa je, da bi se njegova vlada zanimala za nakup programa Pegasus. Ob tem je poudaril, da gre za zelo drago zadevo, ki pa je koristna, če se jo uporablja za boj proti terorizmu in so pravila njene uporabe jasno določena. Zadnje razkritje pa kaže, da so nekateri omenjeno programsko opremo zlorabili za nezakonit nadzor.
Sova je glede morebitnega srečanja Kozmelja s predstavniki NSO odgovorila, da tega zaradi zaščite nacionalno-varnostnih interesov ne more komentirati. Tudi na naše vprašanja, ali program Pegasus imajo in ali razpolagajo z informacijami, da ga uporablja kdo drug, pa na agenciji nismo dobili vsebinskega odgovora. Navedli so zgolj, da pojasnil o tako imenovanih posebnih oblikah pridobivanja podatkov ne morejo posredovati v objavo niti javno komentirati.
Na ministrstvu za notranje zadeve, pod katerega sodi policija, pa so zanikali, da bi opremo imeli. “Programske opreme izraelskega podjetja NSO Group (Pegasus) nimamo. Prav tako nismo seznanjeni oziroma nimamo informacije o tem, da bi to opremo uporabljal kdorkoli drug v Sloveniji,” so zapisali.
Tudi več naših sogovornikov blizu varnostno-obveščevalnih krogov dvomi, da bi Slovenija kupila to programsko opremo. Nekateri pa so dodali, da roke v ogenj vendarle ne bi dali.
Med razlogi za dvom o takem nakupu bi znala biti tudi visoka cena programa Pegasus, je mogoče slišati neuradno. Sledenje eni številki oziroma osebi naj bi namreč po nekaterih navedbah stalo približno milijon evrov.
Po besedah bivšega šefa Sove Andreja Rupnika so vse obveščevalne oziroma varnostne službe pa tudi policije zainteresirane, da bi pridobile takšno programsko opremo, kot je Pegasus. Glede na višino proračunov, ki jih imajo te službe pri nas, pa se mu zdi malo verjetno, da bi slovenske varnostno-obveščevalne službe ali policija omenjeno orodje tudi res imele.
Se pa Rupnik hkrati zaveda, da tovrstna programska oprema predstavlja tudi velikansko nevarnost. Strinja se z žvižgačem in nekdanjim pogodbenim sodelavcem ameriške varnostne agencije NSA, da gre za ekstremne kapacitete, ki bi morale biti podvržene kontroli na svetovnem nivoju. Po Rupnikovih besedah je torej to področje nujno urediti z mednarodnimi dogovori oziroma konvencijami. “Urejeno bi moralo biti podobno, kot je uporaba orožja za masovno uničenje oziroma uporaba jedrskega orožja, kjer so države vendarle uspele doseči nek dogovor, da se to orožje obravnava kot ekstremno nevarno za človeštvo,” na nevarnost zlorabe sodobne programske opreme za sledenje državljanom opozarja Rupnik.
Teh orodji ni mogoče kupiti na prostem trgu, njihove cene so poslovna skrivnost, pogosto pa so odvisne tudi od spretnosti pogajalcev in od tega, katere module želi kupec, je pojasnil strokovnjak za informacijsko varnost z Inštituta Jozef Stefan dr. Matej Kovačič. Kupec mora tako nenehno nabavljati nove različice orodij za nazor, saj jih sicer ne bi mogel uporabljati na varnostno posodobljenih napravah. “Za proizvajalce teh orodji vse to predstavlja dober in dlje časa zagotovljen posel. Vsekakor pa so cene precej visoke, govorimo o milijonih evrov,” je razložil Kovačič.
Med vladami, ki naj bi s pomočjo programske opreme Pegasus vohunile za novinarji, aktivisti in poslovneži, je po navedbah medijev tudi Madžarska. Premier Viktor Orban trdi, da ne ve nič o domnevnem zbiranju podatkov. Program so sicer na nekaterih madžarskih mobilnih telefonih našli. Ob tem se tudi v slovenskih političnih vrstah pojavljajo vprašanja, ali bi lahko Madžari sledili tudi komu pri nas, morda tudi v dogovoru z delom slovenske politike.
Med številkami po podatkih Društva novinarjev Slovenije ni bilo slovenskih novinarjev
V seznamu 50.000 telefonskih številk, ki so bile predmet oddaljenega dostopa in prisluškovanja, je vsaj 180 novinarjev, vendar naj med njimi ne bi bilo slovenskih, so pojasnili na Društvu novinarjev Slovenije (DNS). Ne glede na to pa je zastrašujoče dejstvo, da so vlade, med njimi tudi demokratično izvoljene, zlorabile vohunsko orodje Pegasus za nelegalno prisluškovanje, nadzor in zbiranje podatkov o novinarjih, kritičnih posameznikih in državnih voditeljih, torej tistih, ki zanje predstavljajo določeno tveganje, so zapisali.
“Gre za neposreden vdor v zasebnost, komunikacijsko zasebnost, pravico novinarjev do varovanja virov in grob napad na svobodo izražanja. Gre za zlorabo vohunskega orodja in nezakonito prisluškovanje, ki si ga nobena država ne bi smela privoščiti. Vlade morajo za svoja dejanja odgovarjati, sprejeti pa tudi ustrezno zakonodajo, ki bo takšne dogodke onemogočila,” menijo v društvu novinarjev.
Policija pred leti želela pridobiti lovilce IMSI
Uporaba Pegasusa bi bila – v nasprotju z lovilci IMSI, katerih uporabo je ustavno sodišče zadržalo – sicer v Sloveniji zakonita. “Če bi, hipotetično, Sova to opremo imela, bi jo lahko v skladu s 24. členom zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji uporabljala v primeru, da bi za to pridobila soglasje predsednika vrhovnega sodišča,” je dejal Rupnik.
Nekaj tako imenovanih lovilcev IMSI, ki delujejo kot lažna bazna postaja in se uporabljajo za telefonsko prisluškovanje, je policija sicer že nabavila. Njihova uporaba je bila vnesena v novelo zakona o kazenskem postopku, vendar so se poslanci SDS in Levice zaradi več členov, ki urejajo t. i. prikrite preiskovalne ukrepe, leta 2019 obrnili na ustavno sodišče.
“Ustavno sodišče je izvrševanje določbe zadržalo do končne odločitve. Na to še čakamo. Pred leti je policija tako opremo imela, a gre za zastarelo in neuporabno opremo,” so sporočili z notranjega ministrstva.
Po naših informacijah je sicer policija kasneje načrtovala nakup še nekaj lovilcev IMSI in tudi že rezervirala sredstva, a je zaradi odločitve ustavnega sodišča to preklicala.
Lovilci IMSI delujejo kot lažna bazna postaja. Telefon namreč ob vklopu preveri, katere bazne postaje so mu dosegljive in jim posreduje svoje identifikacijske podatke. Glavni identifikator je unikatna številka IMSI, ki je zapisana na sim kartici in povezana s telefonsko številko. Ob prvi prijavi pa mobilno omrežje uporabniku dodeli še začasno in naključno ustvarjeno identifikacijsko številko TMSI, ki jo omrežje vsake toliko časa zamenja.
Te identifikacijske podatke lahko pridobi tudi lovilec, ki se telefonom predstavi kot bazna postaja. Telefonom lovilec javi, da je njegov signal boljši, telefoni pa mu med povezovanjem javijo svoje podatke, je pred časom poročalo Delo.
Po opozorilih deležnikov gre pri tem za aktiven napad in sistematično zlorabo varnostnih pomanjkljivosti mobilne telefonije. Lovilec pa deluje tudi neselektivno, v postopku pridobiva informacije vseh telefonov, ki so prisotni na njegovem območju.
Zmogljivejši lovilci pa omogočajo tudi preusmerjanje komunikacije: lovilec lahko tako neovirano prisluškuje komunikaciji, jo spreminja, telefonu pošilja sporočila mimo omrežja ali pa telefon izolira od njegovega pravega omrežja.
O zlorabi vohunske opreme Sovo povprašal tudi Knovs
Predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Matjaž Nemec je sicer včeraj na Twitterju zapisal, da so v Knovs že v lanskem letu dobili prve namige o možni zlorabi vohunske programske opreme v Sloveniji in o tem junija lani povprašali Sovo. Za katero tehniko ali programsko opremo naj bi šlo, po Nemčevih navedbah niso vedeli.
Po naših informacijah se je Knovs na Sovo obrnil zaradi namigov iz varnostno-obveščevalskih krogov, da naj bi ena od strank (šlo naj bi za SDS) imela lovilce, ki naj bi jih njim bližji “monterji” že v času druge Janševe vlade leta 2012 nameščali na območju Škofje Loke oziroma Žiri. Po teh informacijah pa naj bi iz Madžarske lani prispeli še nekateri novi lovilci. Knovs je torej Sovo povprašal, ali je zaznala kakšno zlorabo vohunske opreme, a je ta v odgovoru z oznako tajno po naših informacijah zapisala, da ni zaznala ničesar.
Nemec je včeraj na Twitterju še zapisal, da je člane Knovsa tudi pri kasnejšem nenapovedanem nadzoru na generalni policijski upravi zanimalo, ali so zaznali uporabo prepovedane programske opreme ali tehnike, ki bi jo lahko uporabile politične stranke, gospodarske družbe ali detektivska agencija v njihovem imenu.
1/2 Lahko potrdim, da smo na KNOVS dobili prve namige o možni zlorabi vohunske programske opreme v Sloveniji že v lanskem letu. Zaprosilo smo poslali na SOVO dne, 10. 6. 2020 (zaprosilo je bilo označeno z INTERNO). Odgovor SOVE smo prejeli 23.6. 2020 (označili so ga s TAJNO). pic.twitter.com/taoDDPILvx
— Matjaž Nemec (@MatjaNemec) July 19, 2021
Več svetovnih medijev je v nedeljo razkrilo obsežno vohunsko akcijo, v okviru katere so z izraelsko vohunsko programsko opremo Pegasus, ki jo kupujejo predvsem vlade, povezali več kot 50.000 telefonskih številk novinarjev, aktivistov in politikov. Doslej so identificirali več kot tisoč ljudi s seznama, na koliko napravah je Pegasus dejansko nameščen pa še ni znano. Izraelsko podjetje očitke zavrača.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!