“Pred očmi se nam dogaja izbris tujih študentov”

N1 video 20. Jul. 202116:18 > 16:327 komentarjev
Delite:
študenti
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Zakon o tujcih je na presenečenje tako rekoč vseh deležnikov zaostril pogoje za tuje študente, ki želijo študirati v Sloveniji. Po novem morajo namreč vnaprej izkazati dovolj sredstev za čas študija, kar pomeni, da morajo imeti za enoletno bivanje na računu približno pet tisoč evrov. Tuji študenti iz Srbije, Bosne in Makedonije, ki že dlje časa študirajo v Sloveniji, opozarjajo, da jih z zakonom stiskajo v kot: če si ne bodo mogli privoščiti nadaljevanja študija, bodo leta njihovega izobraževanja propadla.

Okrog dela novele zakona o tujcih, ki za tuje študente na študiju v Sloveniji zaostruje pogoje bivanja, se je oblikoval konsenz, da ne prinaša nič dobrega ne za posameznika ne za slovensko visoko šolstvo. Da so rešitve v zakonu najmanj nejasne, če že ne nepotrebne in neprimerne, se strinjajo študentske organizacije, rektorska konferenca in dekani fakultet, visokošolski sindikat, nevladne organizacije. Na notranjem ministrstvu (MNZ), ki ga vodi Aleš Hojs, medtem vztrajajo, da se pravila za tuje študente praktično ne spreminjajo. V iniciativi za tuje študente pa opozarjajo, da notranje ministrstvo predvsem študente iz Bosne, Srbije in Makedonije, ki v Sloveniji študirajo že dlje časa, potiska v kot: če ne bodo izkazali dovolj sredstev vnaprej, se bodo morali vrniti domov, kjer pa slovenski visokošolski zavodi niso akreditirani. To pomeni, da bodo leta njihovega študija v Sloveniji – izgubljena. Stranka Levica je danes vložila predlog novele zakona o tujcih, s katero želijo sporne ukrepe odpraviti.

Ministrska latovščina

Zakon o tujcih, ki ga je državni zbor sprejel marca, veljati pa je začel konec maja, jasno določa, da morajo tuji študenti, ki želijo pridobiti dovoljenje za enoletno bivanje v Sloveniji, po novem vnaprej izkazati dovolj sredstev za preživljanje v času bivanja v Sloveniji. Osnova za preračun je osnovni znesek minimalnega mesečnega dohodka, ki znaša 402,18 evrov, kar pomeni, da mora imeti tuji študent že ob vložitvi prošnje na računu približno 5000 evrov.

Pred spremembo zakona je zadostovala pisna izjava staršev oziroma skrbnikov o tem, da bodo v času študija preživljali svojega otroka. Zdaj izjava ni več dovolj, pravijo na notranjem ministrstvu. Njihovo pojasnilo je zapleteno: “Tuji študent, za katerega obstaja zakonska dolžnost preživljanja s strani staršev, ki se presoja po pravu države, katere državljan je tujec, glede na ukinitev možnosti dokazovanja s pisno izjavo staršev, bo zadostna sredstva lahko izkazoval tudi s sredstvi, ki jih prejemata starša oziroma njegova zakonita zastopnika. Ob tem poudarjamo, da bo moral študent, ob izpolnjeni predpostavki zakonske obveznosti preživljanja s strani staršev, izkazati, da imajo starši zadostna sredstva za preživljanje zgolj za njegovo preživljanje, torej za preživljanje študenta, ki bo opravljal študij v Republiki Sloveniji. To pomeni, da pristojni organ ne bo preverjal, ali sredstva, ki jih prejema starš, zadostujejo za preživljanje vseh družinskih članov, temveč se bo v postopku ugotavljalo zgolj, če sredstva, ki jih ima starš osnovi prejemkov, ki jih prejema bodisi iz naslova dela, pravic iz dela ali zavarovanja, dohodkov iz premoženja, dohodkov iz kapitala in iz drugih virov ali s sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici, zadostujejo za preživljanje študenta, in sicer mesečno v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji.”

Takšna komunikacija pristojnih tujim študentom, med katerimi vsi (še) ne obvladajo dobro slovenskega jezika, povzroča velike težave pri razumevanju novih pogojev. Posledice so medtem zelo otipljive.

Na upravnih enotah zahtevajo dokazila o poreklu denarja

Marija Jeremić iz Srbije je v Sloveniji obiskovala že srednjo šolo in šolanje nato nadaljevala na ljubljanski filozofski fakulteti, na dvosmernem programu primerjalne književnosti in anglistike. Trenutno je vpisana na magistrski študij primerjalne književnosti. Pravi, da je Slovenija njena druga domovina in da je vedno želela tukaj ostati. Ko je ugotovila, kakšen zakon je sprejel državni zbor, je skupaj z nekaterimi drugimi študenti oblikovala Iniciativo za tuje študente in začela opozarjati na problematične spremembe, ki jih zakon prinaša.

“Na upravnih enotah so se že pojavili primeri, ko so od študentov zahtevali to, kar piše v internih navodilih ministrstva za notranje zadeve, med drugim bančne izpiske o plačah njihovih staršev in dokazila o poreklu denarja, kar je zelo ponižujoče in tudi nepotrebno,” opozarja. Študenti, ki ne bodo zmogli dokazati dovolj sredstev za prebivanje v Sloveniji, se bodo prisiljeni vrniti domov. Ker pa v Bosni, Srbiji in v Makedoniji, od koder je veliko študentov, ki študirajo v Sloveniji, slovenske fakultete niso akreditirane, njihova izobrazba ne bo priznana. Tako bodo izgubili leta, ki so jih vlagali v izobrazbo, še poudarja sogovornica.

Velik problem je po njenem mnenju tudi to, da dijaki iz Srbije in drugih držav, ki se želijo vpisati na študij v Sloveniji, še vedno ne vedo za zakonodajne spremembe, ki jim lahko študij preprečijo. Prepričana je, da se bodo septembra številni, ki bodo neuspešno vlagali prošnje za pridobitev dovoljenja za bivanje, prisiljeni vrniti domov.

Filozofska fakulteta: To je izbris študentov

Dekan ljubljanske filozofske fakultete prof. dr. Roman Kuhar je 8. julija na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poslal odprto pismo, v katerem je ministrico Simono Kustec Lipicer pozval, naj “nemudoma” protestira proti zdaj veljavni interpretaciji novele zakona in s tem zaščiti proces internacionalizacije visokega šolstva v Sloveniji.

“Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da nov način preverjanja zadostnih finančnih sredstev za začasno bivanje v Sloveniji za študente predstavlja takšno oviro, da bodo morali predčasno zaključiti s študijem in se vrniti domov, število novih študentk in študentov iz tujine pa se bo zagotovo zmanjšalo. Obstaja namreč bistvena razlika med tem, da ima študent ob vlogi prošnje za začasno bivanje vnaprej zagotovljena sredstva za preživljanje v vrednosti slovenskega minimalnega mesečnega dohodka za celo leto študija (tj. skoraj 5000 EUR), kar zahteva nov zakon, in med pisnim zagotovilom staršev oziroma skrbnikov, da bodo svojega otroka preživljali v času bivanja v Sloveniji, kot je veljalo do sedaj,” je zapisal Kuhar.

Ministrstvo ob tem sprašuje, čemu je bila takšna sprememba sploh potrebna, če z dosedanjo uredbo glede začasnega bivanja ni bilo nobenih težav. “Pojasnitev MNZ, da je bila sprememba vpeljana zaradi evropske direktive, preprosto ne drži, saj evropska direktiva, ki je bila z novelo Zakona o tujcih vnesena v slovenski pravni red, nikjer ne zahteva tovrstnega preverjanja razpoložljivih finančnih sredstev.”

“Tuji študenti in študentke, ki prihajajo k nam in so praviloma odlični študentje, bogatijo naš študijski proces, hkrati tovrstne izmenjave omogočajo tudi našim študentkam in študentom, da del študija opravijo v tujini; vse to pa bo zamrlo, če bodo študentke in študenti iz tujine soočeni s tako nerazumnimi zahtevami za študij v Sloveniji. Zakaj so prav ti, ki v Slovenijo prinašajo intelektualni potencial, tako zelo ogrožajoči za vladne strukture? Vse bolj se zdi, da zapis v zakonu, predvsem pa interpretacija, ki je bila poslana na upravne enote, ni bila napaka ali nerodnost. Pred očmi se nam dogaja izbris tujih študentk in študentov, ki študija zaradi birokratskih ovir ne bodo mogli nadaljevati in se bodo prisiljeni vrniti domov.”

Prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS) je prav tako že pred časom pozvala MIZŠ, da je treba novelo primerno tolmačiti, ko gre za že vpisane tuje študente ali bodoče tuje študente, sicer bo mnogim onemogočen študij na slovenskih univerzah. RKRS je že junija predlagal, da se sporni člen novele tolmači tako, da bo za bodoče tuje študente dokazovanje finančnega stanja ostalo enako, kot je bilo do zdaj, in da spremembe ne smejo imeti vpliva na tiste, ki so že vpisani.

Kuhar vsebinskega odgovora od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ni prejel, pa tudi tisti, ki so ga že pred časom poslali nam, je skromen: “Poudarjamo, da je prioriteta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da omogoči vsem študentom, ki se odločijo za študij v Sloveniji, primerne pogoje ob tem, da se jih dodatno ne obremenjuje z birokratskimi postopki.”

Na vprašanja, ali so z MNZ dosegli kakršen koli dogovor o rahljanju pogojev za tuje študente, ali je internacionalizacija ena od prioritet ministrstva na področju visokega šolstva in kako po njihovem mnenju zakon o tujcih vpliva nanjo, nam danes niso odgovorili.

Levica danes vložila predlog novele zakona

Da je vlada s posegom v zakon o tujcih nerazumljivo otežila pogoje za študij študentom tujcem v Sloveniji, so prepričani tudi v Levici, kjer so danes s podporo 40 poslancev vložili novelo zakona o tujcih, s katero predlagajo odpravo ukrepov, ki se nanašajo na tuje študente. Pod predlog novele zakona se je po navedbah poslanca Primoža Siterja podpisalo 40 poslank in poslancev, poleg Levice še poslanci iz vrst LMŠ, SD, SAB, poslanske skupine nepovezanih poslancev in poslanec italijanske narodne skupnosti.

“V poslanski skupini Levica se zavzemamo za javno, obče in vsem enako dostopno šolstvo, ne glede na študentov materialni položaj ali narodnost. Izobraževanje mora biti dostopno vsem pod enakimi pogoji,” je ob tem poudaril Siter.

Komentari

Vaš komentar